Da nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave, bodo kmetje opozarjali to soboto v Murski Soboti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo v soboto, 17. oktobra, v večjih mestih po državi organizirala shode slovenskih kmetov, na katerem bodo ti opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.
Pomurski kmetje se bodo zbrali in zahtevali spremembe tudi v Murski Soboti, in sicer ob 10. uri, pred KGZ Murska Sobota.
Organizatorji pričakujejo veliko podporo
Na sobotni shod se že intenzivno pripravljajo tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Podpirajo vse zahteve, ki jih je podal KGZ Slovenije. »Slovenski kmet se je znašel v težkem položaju, odkupna cena kmetijskih proizvodov je vsako leto nižja. Zaradi razširjenega uvoza na trgovskih policah ni več prostora za domače izdelke,« pravi Franc Štih predstavnik Pomurja v Sindikatu kmetov Slovenije.
»V soboto pričakujemo veliko podporo s strani kmetov in potrošnikov. Shod bo potekal mirno, traktorjev tokrat še ne bo,« pravi Štih.
Kmetje dosegajo cene, ki so globoko pod minimalno plačo
Medtem ko sindikati zahtevajo dvig minimalne plače, saj delavci z obstoječo ne morejo več preživeti, pa kmetje kot primarni proizvajalci hrane trenutno dosegajo cene, ki so globoko pod minimalno plačo.
»Pridelovalcem zelenjave se je namreč letošnja minimalna plača znižala za 40 odstotkov, pridelovalcem mleka pa za 30 odstotkov. Od tega ne morejo preživeti. Slovenski kmet glede na naravne danosti ne more konkurirati globalnim cenam in trgu,« pravijo organizatorji shoda.
Pravična razmerja v verigi od njive do mize
Kmetje bodo s shodom opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje sledljivosti do prodajne police in na težave zaradi prevelike liberalizacije trga. Predstavili bodo tudi nekaj zahtev, predvsem pa želijo dobiti podporo s strani celotne javnosti pri svojih prizadevanjih.
»Tako se KGZS v imenu kmetov zavzema za to, da lahko potrošnik izbere domače izdelke sledljivega slovenskega porekla, da se priznajo dejanski stroški zagotavljanja visokih standardov EU pri pridelavi hrane in da se s kmetijstvom ohranjajo delovna mesta ter poseljenost slovenskega podeželja. Ena od rešitev bi bila tudi ustrezna razmerja cen v verigi preskrbe s hrano,« izpostavlja Franc Režonja iz KGZ Murska Sobota.
Padanje cen mleka
Ena od težav, s katero se že nekaj časa soočajo kmetje, je padanje cen mleka, na kar med drugim vplivajo embargo Rusije na uvoz nekaterih prehranskih izdelkov iz EU, aprilska ukinitev mlečnih kvot v EU in manjše povpraševanje v Aziji.
Na slovenskem trgu se letos pojavljajo tudi viški nekaterih vrst zelenjave, npr. krompirja, česna in paradižnika. Razlogov za to je več, kot najpomembnejša pa na KGZS izpostavljajo slabo organiziranost pridelovalcev in ruski embargo. Poleg tega se je cena nekaterih pridelkov zaradi velike količine, ki je ostala na evropskem trgu, precej znižala.
Slovenska hrana s težavo na Mercatorjeve police
Nekateri slovenski pridelovalci se pritožujejo tudi nad domnevno oteženim dostopom do polic Mercatorja, ki je v lasti hrvaškega Agrokorja, na splošno pa imajo pomisleke o prodaji več podjetij iz slovenske prehranske verige.
Dejan Židan:
»Dejstvo je, da ne kmet ne kmetijska politika nista povzročila krize v Ukrajini, posledice ruskega bojkota pa ravno kmetijstvo najbolj občuti. Priča smo zlasti hudi krizi pri proizvodnji surovega mleka, kjer je trenutna prodajna cena za približno 20 odstotkov nižja kakor pred letom dni, ta padec pa se ne pozna tudi potrošnikom.
Na primeru konzumnega pasteriziranega mleka (ki je glavni proizvod mlekarn) se po statističnih podatkih vidi, da je cena za 1 odstotek celo narasla. To je ta primer, ko se govori o nepravičnosti v prehranski verigi.
Tudi zato je prav, da kmetice in kmetje vsem povedo, kaj se dogaja. Verjamem, da bo domači potrošnik potem še bolj razumel, zakaj naj kupuje domačo prehrano. Takrat bo namreč naš kmet bolj varen«.
