Pomurje ima veliko površin za pridelavo zelenjave, pa vendar teh možnosti ne izkoristimo, saj v Sloveniji pridelamo le tretjino zelenjave, ki je pojemo. Tako je stopnja samooskrbe lani bila le 34 odstotna.
Kljub pospeševanju pridelave zelenjave nismo uspešni pri povečevanju samooskrbe, saj v Sloveniji pridelamo le tretjino zelenjave, ki jo pojemo. Kljub temu, da je bila stopnja samooskrbe pri zelenjavi lansko leto za tri odstotke višja kot leto prej, je še vedno bila nizka 34 odstotna, čeprav je bila zelenjava pri prehrani v samem vrhu porabe, kažejo statistični podatki.
Pridelali 70.800 ton, porabili 208.000 ton zelenjave
Domača proizvodnja zelenjave je lani dosegla 70.800 ton, porabili pa smo je 208.000 ton. Samooskrba s krompirjem je bila 55 odstotna, saj smo ga pridelali 79.300 ton, porabili pa 143.900 ton, kažejo podatki Statističnega urada RS. Na prebivalca smo porabili največ žit in zelenjave. Vsak prebivalec je v povprečju porabil 66 kilogramov krompirja in 97 kilogramov zelenjave.
Pomurje ima veliko naravnih potencialov
Po mnenju ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, so v Sloveniji premalo izkoriščene naravne danosti za pridelavo zelenjave. Slednji pojasni, da so dolžina sončnega obsevanja, geotermalni viri energije pa tudi vodnatost so s stališča izkoriščanja za namene kmetijske pridelave v Pomurju zelo ugodni, zato ima Pomurje velike možnosti povečanja pridelovalnih površin zelenjave. Ti naravni potenciali bi lahko prispevali k boljši ekonomičnosti pridelave, podaljšali sezono pridelave oziroma omogočajo tudi celoletno pridelavo posameznih vrst zelenjave, hkrati pa predstavljajo ekološko nesporen vir energije, pove Židan.
Lokalna hrana s številnimi pozitivnimi učinki
Zadostna lokalna pridelava zelenjave je ob nizki stopnji samooskrbe v Sloveniji pomembna predvsem zaradi zagotavljanja prehranske in državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz, zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene oskrbe, urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest na podeželju, zmanjševanja revščine in družbene neenakosti, vpliva pa prav tako na varovanje okolja, saj manj transporta pomeni manj toplogrednih plinov. Lokalna sezonska zelenjava je prehransko bogatejša, kar posledično vpliva tudi na izboljšanja zdravja prebivalstva.
Do večje samooskrbe z urbanimi vrtički
Eden izmed možnosti povečanja samooskrbe z zelenjavo so tudi urbani vrtovi, ki so priročni predvsem za prebivalce blokovskih naselij in vse tiste, ki nimajo svoje »zemlje« na kateri bi si jo pridelali. Urbani vrtovi oz. vrtički predstavljajo priložnost z vidika doseganja večje lokalne samooskrbe prebivalstva s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in so ena od možnosti uveljavljanja načela kratkih oskrbnih verig, je mnenja Židan, ki idejo urbanih vrtičkov podpira.
Preberite tudi: Z urbanimi vrtovi do večje samooskrbe
