Protikorupcijska komisija je ugotovila kršitev integritete ministra Zdravka Počivalška.
Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme pri dobavitelju genEplanet diagnostika, ugotovila kršitev integritete ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška.
Ugotovitve so pravnomočne.
Gre za kršitev integritete
Komisija je v preiskavi opravila razgovore z obravnavano osebo in pričami ter celovito preverila vse okoliščine ravnanj z začetka epidemije.
Na podlagi vseh relevantnih dejstev je senat komisije odločil, da so ugotovljene nepravilnosti takšne, da je šlo za kršitev integritete v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je 18. marca 2020 v telefonskem pogovoru tedanjemu direktorju Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku dal navodila, da zavod izvede plačilo stoodstotnega avansa po pogodbi, sklenjeni med zavodom in družbo genEplanet za nakup ventilatorjev.
Presegel svoje pristojnosti
S tem je minister neutemeljeno posegel in vplival na delo zavoda, povzročil, da je bil določen ponudnik privilegiran (ostalim ponudnikom takšna obravnava ni bila omogočena), in presegel svoje pristojnosti.
Minister namreč ni imel pristojnosti, da bi direktorju zavoda dajal navodila glede konkretnih plačil pri izvedbi konkretnih poslov.
Kot se je potrdilo v preiskavi, pa tedanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve brez izrecnega naročila ministra stoodstotnega avansa ob zgolj 50-odstotni garanciji družbe genEplanet ne bi izplačal.
Opisano ravnanje je v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo ministra ter predstavlja kršitev integritete, ki jo tretja točka člena Zakona o integriteti in prerečevanju korupcije opredeljuje kot »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Minimalni standardi javnega naročanja niso bili zagotovljeni
Zagotovljeni niso bili niti minimalni standardi javnega naročanja. Tudi v tem postopku je komisija upoštevala resnost in izrednost situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito ter je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov.
Prav tako komisija razume, da so v takšnih okoliščinah različni državni organi v postopkih pomagali zavodu, ki mu je bila dodeljena pristojnost za nabave zaščitne opreme.
Vendar pa je v času izrednih razmer, ki omogočajo večjo možnost morebitnih zlorab, treba na vsebino pomoči gledati restriktivno, saj ta ne bi smela predstavljati posega v postopke odločanja.
Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete, pri čemer je ključno, da so v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način, izpostavljajo.
V konkretnem primeru pa je bil določen ponudnik privilegiran. Zaradi tega v postopkih, ki so bili zaradi nujnosti že tako izvedeni na najmanj transparenten način, niso bili zagotovljeni niti minimalni standardi javnega naročanja.
Krepi se korupcija
Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v tovrstnih postopkih.
Četudi bi bil namen konkretnega ravnanja ministra zgolj zagotavljanje čim hitrejše dobave nujnih medicinskih pripomočkov, pa je bilo to storjeno na neprimeren način.
Minister bi lahko direktorju zavoda posredoval informacije o odobritvi bančne garancije, a bi se moral vzdržati podajanja kakršnihkoli navodil glede dejanj, ki so bila v izključni pristojnosti zavoda. Če je minister menil, da je zavod pri nabavah zaščitne opreme neučinkovit, bi lahko predlagal vladi, da za vodenje teh postopkov pooblasti drug organ.
