Javna razprava o predlogu prenove visokošolske zakonodaje, ki med drugim ukinja izredni študij in odpira slovenski visokošolski prostor tujim akreditiranim ustanovam, se počasi izteka, v tem času pa so se zvrstile mnoge kritike na njen račun.
Novosti, ki jih prinaša predlog zakona o visokem šolstvu, je več. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim predlaga, da bi bili lahko brezplačnega študija deležni vsi, ne glede na starost, ki te možnosti še niso izkoristili, hkrati pa postavlja strožje pogoje za dodelitev koncesij visokošolskim zavodom, ukinja izredni študij in odpira slovenski visokošolski prostor tujim akreditiranim ustanovam.
Pogoji za razpis mest za plačljivi študij morajo biti jasno definirani
Med vsemi novostmi je najbolj zanimivo uvajanje plačljivega študija. Visokošolski zavodi bodo namreč lahko razpisali vpisna mesta za plačljiv študij, a le v višini do 40 odstotkov vpisnih mest za posamezni študijski program in le ko bodo vsa razpisna mesta za brezplačen študij na tem programu že zasedena. »Nekoliko smo skeptični glede uvedbe plačljivega študija in udejanjanja le-tega v praksi. Tukaj izpostavljamo, da morajo biti pogoji za razpis mest za plačljiv študij jasno definirani, zagotovljena pa mora biti tudi transparentnost delovanja,« ocenjuje Sanja Kropec, predsednica Kluba prekmurskih študentov.
Pozitivna sprememba uvajanje brezplačnega delnega študija
Klub prekmurskih študentov sicer tako kot Študentska organizacija Slovenije v splošnem podpira predlog Zakona o visokem šolstvu, zaradi ohranitve brezplačnega rednega in vzporednega študija, uvedbe brezplačnega delnega študija in ohranitve statusa do konca študijskega leta ob diplomiranju: »Ena izmed pozitivnih sprememb je po našem mnenju tudi uvajanje brezplačnega delnega študija, kjer je študentom zaradi zaposlitve ali drugih okoliščin onemogočen redni študij v polnem obsegu obremenitve. Delni študij omogoča doseganje enake izobrazbe kot rednemu študentu, vendar ob zmanjšanju kreditvih točk na študijsko leto na 36 kreditnih točk.«
»Pozdravljamo zaostrene pogoje pri ustanavljanju novih zavodov«
Predsednica KPŠ se tako s kritikami, da predlog zakona prinaša komercializacijo in privatizacijo visokega šolstva, ne strinja: »Po našem mnenju se končno jasno definira javna služba na področju visokega šolstva, saj le ta do sedaj ni bila zakonsko urejena. Pozdravljamo zaostrene pogoje pri ustanavljanju novih zavodov, akreditacijskih postopkih in podeljevanju koncesij zasebnim zavodom, zato vsebine Zakona ne vidimo kot težnjo po privatizaciji.« Prav tako prekmurski študentski klub ne vidi težav v povezovanju izobraževalnega procesa z gospodarstvom preko projektov in znanstveno-raziskovalnega dela, a le vse dokler to ne vpliva negativno na izvajanje javne službe v okviru univerz in visokošolskih zavodov.
Za stališče o predlogu zakona o visokem šolstvu smo povprašali tudi Univerzo v Mariboru in Univerzo v Ljubljani:
Stališče Univerze v Mariboru: »Univerza v Mariboru želi tvorno sodelovati pri oblikovanju Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) in Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Pri tem je potrebno upoštevati stališča vseh deležnikov na univerzi, zato uspešna javna obravnava vsekakor zahteva več časa. Predlog ZViS-1 vsebuje usmeritve, ki se oddaljujejo od smernic resolucije Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) ter Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS), kar nujno zahteva nadaljnja usklajevanja. Obenem ZViS-1 vsebuje spremembe, ki posegajo v avtonomijo in notranjo organizacijo univerz, zato zahtevajo podrobnejšo in obširnejšo razpravo vseh zaposlenih in študentov Univerze v Mariboru ter sprejetje stališč do posameznih predlogov na univerzitetnih organih. Pristojnemu ministru predlagamo, da podaljša postopek javne obravnave predloga Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) do 31. januarja 2014.«
Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani: »Ocenjujemo, da gre predlog novega zakona o visokem šolstvu v pravo smer in da ponuja nekatere sistemske rešitve, ki jih je visokošolski prostor že dlje časa potreboval. Predlog omogoča stabilnejše financiranje, povečuje sredstva za visoko šolstvo, zaostruje kriterij kakovosti, povečuje programsko avtonomijo univerz in zagotavlja vsakemu državljanu brezplačen dostop do visoke izobrazbe. Univerza v Ljubljani se zavzema za priložnost, ki jo ponuja predlog zakona, da bi vsi državljani enkrat v življenju imeli možnost študija brez šolnin na prvi in drugi stopnji.
Skupaj s članicami in študentskim svetom Univerze v Ljubljani smo tudi že oblikovali predloge sprememb, ki jih bomo po seji senata, ko bomo sprejeli uradno stališče naše univerze do predlaganega zakona, posredovali ministrstvu.«
