Poostreni nadzor nad bančnimi računi v tujini

| v Gospodarstvo

Letos se nam obetajo številne nove davčne spremembe in novosti v poslovanju

Opustošene državne blagajne - od proračuna do zdravstvene in pokojninske blagajne - se bodo letos polnile tudi z nekaterimi novimi oziroma višjimi davki. In kot je že napovedal finančni minister Dušan Mramor, tudi z učinkovitejšim bojem proti sivi ekonomiji. Torej z več obiski davčnih inšpektorjev oziroma več davčnega nadzora. Preverili smo, katere davčne in poslovne spremembe so aktualne letos.

Več avtomatične izmenjave o zaslužkih v tujini

Zaradi novih pravnih podlag za samodejno izmenjavo informacij s področja obdavčevanja bo imela Finančna uprava (Furs) že v letu 2015 precej več podatkov o dohodkih v tujini, tako iz držav članic EU in ZDA kot 52 držav podpisnic večstranskega sporazuma o standardu za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah.

V letu 2015 se bo začela samodejna izmenjava informacij na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki uvaja obvezno avtomatično izmenjavo informacij za nekatere kategorije dohodka in kapitala, in sicer o:

  • dohodki  iz zaposlitve
  • lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku

Davčne blagajne najpozneje do 2016

Davčne blagajne, ki bodo neposredno povezane z davkarijo, bodo. Predvidoma do 1. septembra 2015, oziroma najpozneje do 1. januarja 2016.

Vlada naj bi predlog (sprememb) zakona pripravila do sredine januarja oziroma najpozneje ob začetku drugega četrtletja letos, ko bo poslan parlamentu v potrditev. Torej zdaj še ni jasno, kdo vse bo potreboval davčne blagajne - ali le tisti, ki poslujejo z gotovino, ali vsi, ali bodo določene izjeme (denimo ali blagajn ne bodo potrebovali tisti, ki izdajo le nekaj na roko napisanih računov na leto).

Izdaja eRačuna proračunskim uporabnikom

S 1. januarjem 2015 je za vse proračunske uporabnike obvezen prejem računov v elektronski obliki, ne pa že tudi izdaja, pojasnjujejo v Nacionalnem forumu za eRačun, poroča STA.

Izdajanje eRačunov je za proračunske uporabnike obvezno, če jih izdajajo drugim proračunskim uporabnikom oz. v javni sektor. Ni pa še predvideno obvezno izdajanje eRačunov fizičnim in pravnim osebam oz. podjetjem.

Izvajalci storitev in dobavitelji blaga morajo tako proračunskim uporabnikom od 1. januarja dalje pošiljati račune izključno v elektronski obliki. To bo spodbudilo približevanje maksimalnemu obsegu uporabe eRačunov v zasebnem in javnem sektorju ter prispevalo k racionalnejšemu poslovanju tako javnega sektorja kot gospodarstva, so prepričani na finančnem ministrstvu.

Elektronsko obveščanje finančne uprave

Z novim letom Furs poslovnim subjektom obvestila o pobotih in spremembah na kontih pošilja le še prek portala eDavki v okviru storitve eVročanje. To velja tudi za tiste posameznike, ki so vključeni v sistem eVročanje.

Okoljski davki

Taksa CO2: Vlada je pred božičem sprejela sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z izpusti ogljikovega dioksida in uredbo o zagotavljanju prihrankov energije. Z novimi okoljskimi dajatvami naj bi država letos zbrala 27 milijonov evrov; od tega bodo energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenjena za 4,8 milijona evrov.

Študentsko delo

Zakon o uravnoteženju javnih financ povečuje celotno obremenitev študentskega dela za delodajalce, in sicer se bo s 1. februarjem s 30,38 odstotka dvignila na 33,74 odstotka, hkrati pa se določa minimalna urna postavka 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto.

Obveznost energetske izkaznice

Pri oglaševanju nepremičnin je treba od 1. januarja imeti energetsko izkaznico, torej če prodajate ali oddajate v najem za več kot leto dni. Kazen, če ob oglaševanju nimate energetske izkaznice, je 250 evrov.

 

 

Komentarji

Tajkune pa ne boste nadzorovali, ampak delavsko rajo !

katastrofa

če delaš pošteno te si lejko samo siromak, če nika ne delaš te si lejko v javnon sektorji, če pa si tu zmes te pa ti morejo dati davčno blagajno

Martina Horvat

Zanima me, kdaj bodo začeli preverjati tudi bančne račune slovenskih podjetij, ki imajo račune odprte v tujini. Imeli smo že kar nekaj takih primerov, da je kakšna firmica, ko jim je začela voda v grlo teči, enostavno odprla račun v tujini, v Sloveniji ga je zaprla in potem se lahko kot upnik počasi slikaš, saj nimaš kam vložit izvršbe. Pri večjih zneskih je verjetno kakšna pot, ampak za manjše zneske pa je to očitno priljubljen način goljufanja in izmikanja izvršbam.

Gost

Tako ja tinka78, pa lepo poslujejo preko avstrijske banke, kjer računa slovenci ne morejo blokirati, delavcem pa manjkajo prispevki. Šefi pa se lepo sprehajajo okrog, brez da bi bili kaznovani. Ko bi si zmislili, da bi koga kaznovali zaradi zavaravanja naroda, jim itaq ne morejo nič vzeti, postopek se vleče več desetletij, tak da naredijo nekaj napak v postopku in tožba pade, pa niso nič krivi. Delavci pa jočejo in preklinjajo državo, ki pa nič ne spremeni, edino politiki se menjujejo, sistem pa ostaja enak.

Gost

"Tudi pri večjih zneskih ni poti."

zojo

Davcne blagajne bodo septembra, ko bodo siptari prodali sezono sladoleda na roko. Fajn ...

- -

Največ smo si krivi sami. Zahtevajmo enostavno račun. A misliš, da bo davčna blagajna kaj pomagala, če ti ne izstavi računa?

MSHC

Racionalnejšo poslovanje z e-računi my ass. Kak lejko takšo sranje izumijo. Kak ka je do zdaj nej bilo dobro kak so se pošijlali računi. Samo ka do državne službe mele menje dela z knjiženjon firme pa majo pa dodaten strošek. Racionalno je za prejemnika nej pa za izdajatela e-računa. Zdaj de trbelo nadgraditi pograme (strošek za izdajatela e-računa) in pa prilagoditi e-bančno poslovanje, če te ščeli prek toga pošijlati e-račune (ponovno strošek za izdajatela e-računa). V našoj firmi nemamo še nikaj od toga zatou moremo našomi računovodstvi plačevati mesečni pavšal ka nan oni izdajajo pa pošijlalo e-račune (ponovno strošek za izdajatela e-računa). Jebe se zdaj naj že pomali ta naša politika s temi svojimi idejami blesavimi. Me zanima kakšen de pa strošek s temi dvačnimi blagajnami, tou do pa eni masno kasejrali. Naj bi država zrihtala tej blagajne zašenki, itak do oni od toga meli korist. Enin se že na pune smije ka do za velke pejnaze odavali davčne blagajne ali pa programe. Tak ka so določenin koncesionaron napunili bančne račune s tistimi bedastimi energetskimi karticami za nepremičnine. In tou je njihova racinalizacija, ka majo firme z temi njihovimi idejami vedno samo dodatne stroške, določeni pa pune žepe.

fatakukulele

Ka pa moj račun odprejti v Albaniji bodo tudi preverili??????????????????????????? HA-HA-HA-HA-HA...-HA. Tej debili pa cijlajo samo na račune malih lidij. Naj poglednejo potij pejnez pri določenij znanij transakcijaj v tujino, pa do meli kak na dlani pranje pejnez novodobne udbo-mafijske druščine, ki se nam je prikradla v vse možne državne in privatne sisteme gospodarstva!!!

Gost

Loviti trbej male ribe, ka so velke prepametne, ka bi se dale zgrabiti.Ka pa ma davčno en drek brigati, ge man ges račun. Če man peneze si ga lejko odprem tudi na Marsi.Če bi imeli interes, bi se lahko že davno ugotovilo kdo in zakaj in na kakšen način je spravlo peneze v tujino, vendar so rajši stran gledali.

- -

Point je v tem, da imaš lahko račun verjetno tudi na Marsu... ampak moraš to prijaviti davčni zaradi plačila 25% davka od obresti nad 1.000,00 eur. Po mojem jemljejo preveč. Koliko pa jemljejo v drugih državah tega davka na obresti... ve kdo?

kakiberi

Meni je Polić nakazal 1000,25 eurov na račun lublanske banke v Trsti (ta banka je znana po ton ka je direktor bil baje sin od Staneta Dolanca), samo zatou, ka san vratari Radenske nročil ka naj odpre vrata, ko so prišli čehi s kufron pejnez.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi