Na panonskem forumu, na katerem so se zbrali pomurski gospodarstveniki in gospodarski minister Radovan Žerjav je bilo govora o gospodarskih možnostih in učinkih pomurskega zakona.
Vladni program za spodbujanje konkurenčnosti pomurske regije preko okvirov pomurskega interventnega zakona bi se po besedah govorcev, ki so se zbrali v Lendavi, moral prilagoditi razmeram. Osrednja tema foruma, ki ga je v lendavskih termah pripravila medijska hiša Finance, je bila razvoj Pomurja ter pričakovanja regije v prihajajočih štirih letih.
Žerjav: "Vrtimo se v začaranem krogu"
Uvodni del foruma je odprl gospodarski minister Radovan Žerjav, ki je z moderatorjem Petrom Frankolom spregovoril o aktualnih gospodarsko – finančnih težavah na državnem nivoju. Slednja sta se tako dotaknila usode gradbenega podjetja Primorje, krča v bančnem sektorju ter plačilne nediscipline, ki poleg trenda zniževanja bonitetnih ocen ne pomaga slovenskemu gospodarstvu najti prave vzvode iz finančno težkega položaja, ugotavlja Žerjav. “Ta plačilna nedisciplina ne izhaja iz tega, da nekdo nekaj noče plačat, ampak preprosto, nima iz česa plačat. Tako se vrtimo v začaranem krogu,” pravi novopečeni gospodarski minister, ki trdi, da sta v tem trenutku potrebni realizaciji dveh nasprotujočih si nalog države: spodbujanja rasti ter varčevanja.
Obetajo se nova razpisna sredstva
Po podrobnejši obrazlagi nacionalnih finančnih težav sta Žerjav in prvi mož RRA Mure Danilo Krapec spregovorila o pomurskem zakonu, ter njegovih učinkih na gospodarski preboj pokrajine ob Muri. Gre za zakon, ki se je konkretneje in s pozitivnimi učinki začel uresničevati leta 2010, tudi v letu 2011 se je število novo registriranih gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov dvignilo nad slovensko povprečje, medijsko odmevna afera pa je zakonu po besedah Krapca naredila medvedjo uslugo. Direktor RRA Mura je ob tem še opozoril Žerjava na pozitivne spremembe pri prihajajočem razpisu, ki bo potrjen desetega aprila in bo sprostil dodatnih 6,2 milijona evrov sredstev.
Pomurje potrebuje konkurenčnejši gospodarski prostor
Številni zbrani pomurski ter slovenski gospodarstveniki so na forumu poleg pomurskega zakona spregovorili o ustvarjanju konkurenčnejšega gospodarskega prostora. “Moram povedati, da teh trideset milijonov evrov iz razpisov ne bo potegnilo Prekmurja iz krize, dokler ne bo ustvarjena prava klima v našem gospodarskem prostoru. Privabiti je treba investitorje, tako tuje kot domače, finančna pomoč je le začasna rešitev,” je Žerjava še nagovoril generalni direktor puconske Keme, Branko Drvarič. Forum se je nadaljeval s pogovorom glede gospodarske srenje in pričakovanjih pomurskih gopodarskih družb v prihodnjem razpisnem obdobju.
____________________________________________________________________
Učinki pomurskega zakona:
V okviru pomurskega zakona je na treh javnih razpisih 110 projektov v dveh letih pridobilo 6,7 milijonov evrov nepovratnih sredstev, skupaj pa naj bi se do leta 2014 ustvarilo 443 novih delovnih mest. Država je v povprečju družbam, ki so dobile sredstva iz omenjenega zakona, prispevala 15.222 evra na zaposlenega, pri čemer so se mala podjetja zavezala za zaposlovanje pogodbeno določenega števila delavcev v treh letih, velika podjetja pa v petih. Pristojni državni organi bodo letos prvič pričeli s preverjanjem učinkovitosti in izpolnjevanja obveznosti prejemnikov sredstev.
