Piratske stranke širom evroobmočja so v zadnjem letu občutno razširile bazo volilcev in podpornikov, svoje delovanje in stališča pa so širši javnosti predstavili tudi v Piratski stranki Slovenije.
Evropski prostor je v zadnjih letih bogatejši za novo politično opcijo, ki je dodobra pretresla na levo in desno usmerjen politični tok. Stališča Piratske stranke so naklonjena predvsem novi računalniški generaciji, po številu pridobljenih predstavniških sedežev v nekaterih evropskih parlamentih in javnih institucijah pa se baza volilcev povečuje in širi med pripadniki ostalih družbenih skupin.
Piratsko gibanje z velikim zagonom
Piratske stranke so se v politični tok resneje vključile v zadnjem desetletju, predvsem kot odgovor na pritisk organizacij, ki želijo omejiti informacijsko poplavo in domnevne kršitve avtorskih ter intelektualnih pravic. »Piratske stranke in piratsko gibanje v Evropi ima velik zagon. Pomeni reakcijo predvsem mladih na korporativno kapitalsko delovanje, ki ga mladi z uporabo informacijske tehnologije najbolj opazijo. Državljanske in človekove pravice se krčijo in mladim se bo prepustilo breme ekonomskega delovanja elit, ki želijo kar najhitreje zaslužiti in si zagotoviti dolgoročno financiranje in absolutni nadzor nad uporabniki informacijskih tehnologij,” pravi Rok Deželak, član Piratske stranke Slovenije (PSS), ki meni, da v Sloveniji obstajajo politične težnje za nadzor nad državljani, katerim se v stranki zoperstavljajo.
Protiutež korporativnemu lobiranju
S trenutnimi, približno štiridesetimi aktivnimi člani, se PSS širi tudi s povezovanjem na mednarodnem področju, saj je stranka uradno postala član zveze piratskih strank na svetu oz. t.i. Pirate Partys International, s katero poskušajo preko rednih stikov urejati področja, ki se pojavljajo v mednarodnem okolju. “Trenutno izpostavljamo na slab trgovinski sporazum imenovan ACTA, ki ureja področje avtorskih pravic in intelektualnega prava in ga morajo podpisati vse članice EU, da stopi v veljavo. Ameriška zabavna industrija je namreč močno pritisnila na Evropo, da to področje uredi po njeni dikciji. Upamo, da bodo vsaj nekatere članice le ta sporazum zavrnile, in da se bo EU pogajala na realnejših temeljih,” dodaja Deželak o direktivah, ki so vpete v lobiranje različnih korporativnih organizacij.
Potrebne reforme na zakonodajnem področju
Na področju zakonodaje, ki se dotika avtorskih pravic, so v PSS mnenja, da so potrebne reforme, ki bi vključevale skrajšanje trajanja avtorskih pravic oziroma monopola nad kopiranjem, transparentnejšo delovanje avtorskih agencij, ločitev komercialne in nekomercialne rabe in vključitev obveznega financiranja domače kulturne produkcije s strani avtorskih agencij. “Sporno je že izvajanje obstoječega zakona o avtorskih pravicah - saj se izvaja netransparentno, površno in diskriminatorno, v nekaterih primerih tudi nezakonito. Doseči je potrebno, da bodo avtorji poplačani za svoja avtorska dela in da recimo - organizatorji prireditev ne bodo opeharjeni z nesorazmernimi pavšalnimi zneski s strani organizacije SAZAS (ali kogarkoli drugega),” so še zapisali v PSS.
“Želimo si, da SAZAS prične delovati transparentno”
Prav definiranje zakona pa se pri nekaterih organizacijah razdvoji, predvsem, ko je govora o delovanju Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije – SAZAS. “SAZAS je organizacija, ki skrbi za zaščito pravic avtorjev, sporno delovanje te organizacije je bilo izpostavljeno že večkrat s strani različnih institucij, medijev, na socialnih omrežjih ter s strani mnogih poslovnih subjektov. Dejstvo je, da organizacija s svojim delovanjem zavira razvoj na kulturnem področju, kar ni v duhu interesa namena same institucije. Želimo si, da organizacija SAZAS prične delovati transparentno in v skladu z javnim interesom,” še dodaja Deželak, ki pravi, da bi združenje upravičilo svoj obstoj, če bodo s svojim delovanjem poleg varovanja pravic avtorjev vzpodbujali kreativnost in povečali kulturno aktivnost za vso članstvo.
