Že konec lanskega leta smo poročali, da bi naj kriminalisti preiskovali poslovanje Regionalne razvojne agencije Mura (RRA Mura). Stečajni upravitelj je namreč pri poslovanju državne agencije odkril številne nepravilnosti.
Možna odškodninska tožba
Pri pregledu dokumentacije je stečajni upravitelj RRA Mura Mirko Filipović ugotovil, da je nekdanji direktor, po neuradnih informacijah Financ gre za Danila Krapca, pristojnim organom sporočal nepravilne podatke. Zaradi tega razmišlja tudi o odškodninskih tožbah.
"Po prepričanju upravitelja gre za zavajajoče poročanje pristojnim organom z namenom spraviti organe v zmoto, da ne bi odstopali od pogodb," je v otvoritvenem poročilu zapisal Filipović.
Sredstva porabljena za druge namene
Po navedbah stečajnega upravitelja je nekdanji direktor RRA Mure nakazovalcem sredstev neresnično sporočal, da ima agencija določena sredstva, ki pa so bila porabljena za druge namene. Da bi zadostili potrebam poročanja so se sredstva prenakazovala na različne konte. Tako se je recimo za poročanje glede sredstev za razvoj podjetništva Phare namenski denar prenakazal iz projekta Upkač (krajinski park Goričko), kasneje pa nazaj pogodbenim partnerjem.
"Ta primer ni osamljen. Takšnih primerov je veliko. Za zdaj smo vzpostavili sodelovanje s kriminalisti, ki smo jih obvestili o določenih pogodbah, za katere menimo, da so sporne. Kot mi je znano, so določene ovadbe podali tudi upniki. Zadeve so kompleksne, v igri so bila tako evropska kot državna sredstva," je za Finance pojasnil Filipović.
Drug primer nenamenske porabe sredstev pa je bil denimo pri razdeljevanju sredstev iz garancijske sheme za Pomurje 2 (GSP 2). Nekdanji direktor je tako v svojih poročilih poročal, da ima vse namenska sredstva, čeprav je okoli 260 tisoč evrov porabil za tekoče poslovanje, navaja upravitelj.
Upniki prijavili za 7,1 milijona evrov terjatev
Upniki so v stečaju RRA Mure prijavili za 7,1 milijona evrov terjatev. Stečajni upravitelj je priznal za 2,4 milijona evrov navadnih, za 137 tisoč evrov prednostnih terjatev in za 766 tisoč evrov ločitvenih pravic.
Največja upnica agencije je država oziroma banke, ministrstva in agencije v njeni lasti. Največja posamična upnica je NLB s skupno 567.484 evrov priznanih terjatev. Sledi javna agencija za spodbujanje podjetništva (Spirit), ki ima priznanih za 417 tisoč evrov terjatev.
Kaj si lahko obetajo upniki?
Vendar pa je vprašanje kakšnega poplačila si lahko sploh obetajo upniki. RRA Mura je namreč le lastnica poslovnega prostora v Murski Soboti, katerega vrednost po GURS je okoli 90 tisoč evrov. Dodatno je tudi lastnica opreme, katere vrednost ne presega 15 tisoč evrov. Premoženje predstavljajo tudi terjatve v skupni višini 1,1 milijona evrov in denarno dobroimetje v višini 17 tisoč evrov.
