V zadnji Delovi anketi pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ugotavljajo, da je med tistimi, ki bi se odpravili na volišča, malenkost več nasprotnikov zakona kot njegovih podpornikov.
Razlika je minimalna
V anketi Dela ne napovedujejo rezultata nedeljskega referenduma, ampak predstavljajo razpoloženje volilnega telesa slab teden pred odločitvijo. Ključne ugotovitve bi bile, da je slaba petina volilnega telesa še vedno neodločena in da je malenkost več podpornikov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice raznospolnih in istospolnih parov. Vendar, pozor, zakon na referendumu ne bi dobil podpore, ker štejejo le glasovi volivcev, ki bi se referenduma res udeležili. Če se upoštevajo samo te (ne pa vse populacije), bi zakon padel. Razlika je minimalna in v okviru statistične napake, zato bi bilo mogoče tudi, da bi zakon dobil podporo. Na podlagi tega je možno sklepati, da v nedeljo lahko pričakujemo tesen izid pa tudi, da so nasprotniki zakona bolj motivirani za odhod na volišča kot njegovi zagovorniki.
Volilna udeležba
Ključno vprašanje pred nedeljskim referendumom o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je volilna udeležba. Te ni mogoče napovedati, v anketi Dela je 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo. Po dolgoletnih izkušnjah pri merjenju razpoloženja volivcev pred referendumskim odločanjem v Delu sklepajo, da je volilna udeležba, ki bi bila skoraj 43 odstotkov, malo verjetna.
Za odhod na volišča so »močno nadpovprečno« motivirani simpatizerji ZL in NSi. Kar 74 odstotkov oziroma 72 odstotkov podpornikov teh dveh strank, se je izreklo, da se bodo udeležili referenduma. Nadpovprečno motivirani volivci so tudi podporniki SDS in SD, podpovprečno pa volivci SMC. Referenduma se nameravajo udeležiti zlasti prebivalci z visokošolsko izobrazbo, prebivalci manjših mest in ženske.
V anketi so spraševali tudi, ali podpirajo izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov. Mnenje splošne javnosti je različno: približno polovica podpira izenačitev pravic, polovica pa je proti. Križanje sociodemografskih podatkov pokaže, da izenačitev pravic podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši (od 26 do 35 let) in ljudje v večjih mestih. Izenačitvi pravic nasprotujejo podporniki SDS, starejši volivci (od 56 do 65 let), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. Precej jasna je torej ločnica razmerju levo – desno, mlajši – starejši, urbano – lokalno, visoka – nizka izobrazba.
Zato bo pred nedeljskim odločanjem zanimivo spremljati, kateremu taboru bo uspelo mobilizirati več ljudi. Predvsem pa, ali bo uspelo nasprotnikom zakona na volišča privabiti dovolj ljudi, da bi bil zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi zavrnjen – proti mora biti petina vseh volivcev, ne zgolj večina na referendumu, to pa je okoli 340.000 glasov.