Meolic: \

Poslanci Slovenske ljudske stranke so že junija predlagali spremembe obstoječega zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, s katerimi bi bilo merilo za obvezno članstvo v zbornici katastrski dohodek in vpis v register kmetijskih gospodarstev. Po nekaterih ocenah bi se število članov tako zmanjšalo za več kot 30.000 članov (iz sedanjih 110.000 na 78.000).

Kmetje sami o tem, ali Zbornico potrebujejo

Novela tudi predvideva, da naj bi eno leto po uveljavitvi zakona, torej najkasneje do začetka 2015, zbornica med svojimi člani izvedla referendum, na katerem bi se člani sami odločili za obvezno oz. prostovoljno obliko članstva. Kot je pojasnil prvopodpisani novele Jakob Presečnik iz SLS, bodo tako o obliki članstva odločali člani sami, in ne politika. Poudaril je še, da ima tudi zbornica sama sedaj časa, da se članstvu dokaže, da jo potrebujejo. Predlog je sicer podoben tistemu, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo v prejšnji vladi, vendar novela ni dočakala realizacije.

Meolic: novela ne nosi pravih sprememb

Predsednik območne enote KGZ Štefan Meolic je za Sobotainfo povedal, da predlog ne vsebuje rešitev, katerih bi si članstvo želelo, saj se nanaša samo na novi način zbiranja obveznega zborničnega prispevka, prav tako se nerazumljivo zmanjšuje članstvo, posledično pa se še zmanjšujejo voljeni organi (UO in Svet) in to samo pri fizičnih osebah. "Novi predlog niti ne predvideva potrebne decentralizacije, s katero bi Kmetijsko gozdarski zavodi oz. Območne enote dobile pravo vlogo in pomen." Pri tem je poudaril, da si želi organizacije zbornice po vzoru naprednih evropskih držav. 

Zapleti pri določitvi referenduma

Kot je povedal Meolic, ga moti vmešavanje politike v odločitve kmetov, kakšno zbornico bi želeli. "O tem bi morali odločati v prvi vrsti člani, vendar na žalost center zbornice (zbornični urad) temu ni naklonjen." Ne kle vodstvo zbornice, tudi vlada je sporočila, da referenduma ne podpira, saj bi bilo to po njihovem mnenju vmešavanje v interne zadeve zbornice. In to kljub temu, da Zbornica po podatkih Dnevnika več kot polovico denarja za svoje delovanje dobi iz državnega proračuna - njen letošnji proračun znaša dobrih 26 milijonov evrov, od tega s članarino zbere okoli dva milijona, nekaj manj kot 14 milijonov dobi od kmetijskega ministrstva. Predlog zakona je bil pred poslance dan že v začetku septembra, vendar so razpravo preložili, saj da bi bile spremembe zakona v času, ko so se kmetje soočali s sušo, neprimerne. Vlada bo predlog ponovno obravnavala ta petek na svoji redni seji.

Na sedmi redni seji sveta KGZS OE MS, ki je potekala 30. oktobra letos, so bili v zvezi s spremembo zakona o KGZS sprejeti naslednji sklepi:

- Da je prag za obvezno članstvo 1,5 ha primerljivih površin. Pri obveznem članstvu ne morejo biti privilegiji (pravni subjekti). Članski delež za fizične osebe je začetni 10 EUR + 2 EUR na ha primerljivih površin.
- Člani sveta KGZS se volijo na vsaki začetni 2000 članov. S ciljem, da se ohrani razmerje zastopanosti v Svetu KGZS med pravnimi in fizičnimi osebami. Sveti OE in OI ostajajo v zdajšnjem številu.
- Območne enote se preoblikujejo v pravne subjekte z ohranitvijo do zdajšnjega Zborničnega urada kot reprezentativni organ. V kolikor pa OE niso pravni subjekti pa se mora najmanj 30% vplačanega obveznega članskega deleža iz OE vrniti nazaj v OE za delovanje Območne enote za profesionalno zaposlitev, katero bi reševali lokalne specifična probleme in skrbeli za razvojno dejavnost kmetijstva v OE.
- Člane Sveta kmetijskih gozdarskih zavodov (3. Člani ustanovitelji, 3 člani uporabniki) imenuje Svet OE. Svet OE imenuje tudi člana v Upravni odbor KGZS.
- Nekatere dejavnosti z ZU se prenesejo na OE.
- S sprejetimi stališči se seznanijo druge OE v sistemu KGZS in se pošljejo tudi na ustrezne organe v državi.