Slovenija vse bolj odvisna od tujine.
V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je potekal 98. Vanekov večer, ki ga pripravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.
Tokratni gost je bil ekonomist in zgodovinar Neven Borak, z njim pa se je pogovarjal dr. Zoran Medved. Dogodek je bil umeščen v razmislek ob 35-letnici samostojne Slovenije, kar je razpravi dalo dodatno težo.
Borak je že opozoril, da je 35 let v zgodovinskem smislu kratko obdobje, zato države ni mogoče ocenjevati z merili posameznikovega življenja. Ob tem je spomnil na primer Kraljevine Jugoslavije, ki ni dosegla te starosti, ter izrazil upanje, da Slovenija ne bo šla po podobni poti. Po njegovem mnenju pri razumevanju slovenske državnosti pogosto spregledamo širši zgodovinski kontekst in kompleksnost njenega nastajanja.
Pomemben del večera je bil namenjen gospodarskemu razvoju po osamosvojitvi. Borak je izpostavil, da prehod v kapitalizem ni temeljil na dovolj poglobljenih analizah, temveč bolj na pričakovanjih in idealiziranih predstavah. Posledice takšnega pristopa so po njegovem mnenju vidne še danes, predvsem pri lastništvu podjetij, zadolženosti države in strukturi gospodarstva.
Dotaknil se je tudi privatizacije, ki jo je ocenil kot delno uspešno, a ne brez pomanjkljivosti. Slovenija je bila sicer v primerjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije v boljšem položaju, vendar številni domači lastniki niso imeli dovolj kapitala ali razvojne vizije, zaradi česar so mnoga podjetja prešla v tuje roke.
V razpravi o suverenosti je Borak poudaril predvsem njen ekonomski vidik. Po njegovih besedah se ta kaže v sposobnosti države, da svojim prebivalcem zagotovi ključne dobrine, kot so stanovanja, energija, hrana in surovine. Ob tem je opozoril, da Slovenija na teh področjih postaja vse bolj odvisna od tujine.
Svoj pogled je ponudil tudi na osamosvojitveno vojno, ki jo vidi kot nepotreben konflikt, pri čemer je izpostavil človeško plat dogodkov in opozoril na nevarnost pretiranega poveličevanja tega obdobja. Zavzel se je za bolj umirjen in objektiven pristop k obravnavi zgodovine.
V zaključku je spregovoril še o stanju slovenske družbe, ki jo po njegovem zaznamuje politična razdeljenost in pomanjkanje dialoga. Poudaril je, da brez iskanja skupnih rešitev ni mogoče pričakovati napredka.
Vanekov večer je tako ponudil predvsem prostor za razmislek o razvoju Slovenije v zadnjih desetletjih in izzivih, s katerimi se sooča danes. Namesto enoznačnih odgovorov je odprl vprašanja, ki kličejo po širši družbeni razpravi.
