Po treh letih burnih razprav o gradnji hidroelektrane na reki Muri smo še vedno na začetku
Prejšnji teden je v Radencih potekala javna predstavitev študije, povezane s projektom energetske izrabe reke Mure, ki ga je kot nosilec postopka umeščanja v prostor organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor. Razprava ni obrodila sadov, saj so se lokalni interesi in načrti ministrstva zopet znašli na nasprotnih bregovih.
Študije investitorjev ne podpirajo lokalnih načrtov
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so že nekaj časa potencialni investitor za gradnjo turbin na največji pomurski reki. V Radencih so v okviru priprave državnega prostorskega načrta za umeščanje prve klasične hidroelektrarne na reki Muri na območju Hrastja-Mota in ministrstva za okolje in prostor, predstavili študiji: Možnosti energetske izrabe reke Mure z alternativnimi tipi turbinske in generatorske opreme in Raba energetskega potenciala geotermalne energije v Pomurju. Predstavniki lokalnih oblasti so bili po predstavitvi vidno razočarani, saj študije ne podpirajo lokalnih načrtov o pridobivanju energije iz obnovljivih virov.
"Reka Mura je neizkoriščen hidroenergetski potencial severovzhodne Slovenije, čeprav ima zelo dobre hidrološke danosti - za Dravo najugodnejše v Sloveniji," sporočajo z DEM.
Zakaj bi podpirali gradnjo nebotičnikov na Muri?
Pobuda za obe študiji je podala projektna skupina Zavoda za turizem in kulturo Beltinci. Njen predstavnik Tine Mlinarič je bil po predstavitvi vidno razočaran povedal:"Vse skupaj je ena finta, ki ne podpira lokalne zgodbe o pridobivanju energije iz obnovljivih virov".
Tine Mlinarič: "Zakaj bi podpirali gradnjo nebotičnikov na Muri, ko pa bi se njena kinetična energija lahko izkoriščala preko posodobljenih mlinskih koles za običajne namene in v turizmu v povezavi z daljinskim ogrevanjem z geotermijo in koriščanjem lesne biomase iz gozdov".
Avstrijci šest, mi nobene
Reka Mura ima za Dravo druge najugodnejše hidrološke pogoje v Sloveniji, vendar je izkoriščana večinoma samo v sosednji državi. Na Muri se nahaja 31 hidroelektrarn (HE). Trideset jih je v Avstriji in ena – Ceršak – v Sloveniji. Razen prvih treh po izviru so vse ostale pretočne.
V sosednji Avstriji, samo nizvodno od Gradca do meje s Slovenijo v Šentilju, obratuje šest HE v podobnih topografskih, geografskih in geoloških razmerah, kot so tudi pri nas. Vse te HE so pretočnega tipa, obratujejo torej tako, da voda z istim pretokom kot priteka tudi odteka. Rečna gladina v akumulacijskih bazenih je zato (praktično) stalna.
Mura mora ostati plovna v vsej svoji dolžini
V zgodbo izkoriščanja največje pomurske reke je vpeta tudi občina Beltinci. "Potrebno je poiskati alternativo nasproti izgradnji klasične izrabe energetskega potenciala reke Mure, kot jo predvidevajo projekti v sedanji fazi. Ugotavljamo namreč, da je tovrstna izraba kot se predvideva pregrob poseg v naravo in bi bila škoda lahko nepopravljiva. Prav tako smatramo, da mora ostati reka Mura plovna v vsej svoji dolžini," pravi Milan Kerman, župan občine Beltinci.
Načrti že leta 2005
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so od vlade že leta 2005 dobile koncesijo za energetsko izrabo reke Mure – takrat so omenjali osem elektrarn med Ceršakom in Veržejem. Predvsem zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov, zaradi oblikovanja zaščitenih območij Natura 2000 in tudi zato, ker so sosedje Avstrijci mejno Muro med Ceršakom in Gornjo Radgono na več mestih renaturirali in izvedli vrsto ukrepov za varovanje podtalnice (preprečitev poglabljanja, obnova življenjskih okolij za rastline in živali), se je število elektrarn, o katerih razmišljajo v DEM, do zdaj precej zmanjšalo.
