Na Pomladnem sejmu in sejmu Green v Gornji Radgoni se je danes odvil še posvet o modrem in zelenem gospodarjenju v Evropski uniji in v Sloveniji. Med ključnimi govorniki je gostoval tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Na posvet, v okviru projekta »Več Evrope – več Slovenije: Zeleno gospodarstvo v Evropski uniji in Sloveniji - si ga lahko (ne) privoščimo?«, so povabili Predstavništvo Evropske komisije v RS, Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad Vlade RS za komuniciranje, izvedel pa ga je Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Na okrogli mizi so ključni akterji v treh sklopih, med njimi še minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, podali mnenja, stališča in znanja o okoljski zakonodaji, integraciji okolja v druge politike in o prehodu v krožno gospodarstvo.
S smotrnejšim ravnanjem z naravnimi viri in okoljem do trajnostnega razvoja
Evropa se še vedno sooča s posledicami gospodarske in finančne krize, kar je dodatna obremenitev pri reševanju okoljskih vprašanj. Kot poudari Židan, je v času krize tudi pritisk na naravne vire vse večji. V mnogih aktualnih razpravah lahko zasledimo, da številni gospodarski problemi izvirajo iz okoljske zakonodaje. Danes se poraja vprašanje, kako torej prestrukturirati gospodarstvo, da izkoriščanje okolja in virov zavoljo rasti ne bo več samoumevno. Kot zatrjujejo današnji gosti, bo odgovornejše ravnanje z okoljem in predvsem z naravnimi viri ključ do trajnostnega razvoja, ki lahko odpre vrata do gospodarskega in socialnega napredka.
»Vračajmo tja, od koder jemljemo«
Potočnik pravi, da argumenti krožnega gospodarstva v času krize niso preveč prepričljivi, kot nadaljuje, smo še pretežno v starem modelu gospodarskega razvoja. Da bi krožno gospodarstvo lahko zaživelo, pa bi morala zaživeti tudi zavest ljudi, na tem mestu navaja primer mobilnih telefonov. "Le koliko jih ima vsak izmed vas doma v predalu," se sprašuje komisar in pojasni, da jih vse preveč ostane nerecikliranih. Predsednik upravnega odbora skupine Jelovica Gregor Benčina v spodbudo predhodniku poziva:
Vračati moramo tja, od koder jemljemo in moramo proizvode zato uporabljati pametneje.
Novi ukrepi, ki bi jih prinesle spremembe na področju gospodarstva, po mnenju Benčine, zahtevajo nujne spremembe procesov in porabo pravega znanja. Kot še pove, ob določenem izdelku ni pomembno zgolj to, kakšen je, temveč tudi to kako je bil narejen:
Energetsko varčne proizvode delamo na energetsko varčen način, skrbimo za reuporabo izrabljenih izdelkov.
Na okrogli mizi so sodelovali in izmenjavali mnenja še generalna direktorica na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Sabina Koleša, državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert ter Renata Karba iz Umanotere.
