Se je tudi vam že zgodilo, da je vaš delodajalec zamujal z izplačilom plače? Da vaša vprašanja, kaj storiti v tem primeru, ne bodo ostala brez odgovora, smo se pogovarjali z Miranom Vrbanićem, pravnim svetovalcem iz Zavoda PIP.
Delavec lahko svojo pravico uveljavlja pred delovnim sodiščem
Kadar delodajalec zamuja z izplačilom plače, lahko delavec, ker gre za denarno terjatev, uveljavlja svojo pravico neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (torej vloži tožbo).
»Delavcem pa vseeno svetujemo, da najprej poskušajo svoje pravice uveljavljati pri delodajalcu. Zakon namreč pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, kot je npr. obveznost do izplačila plače, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni.«
Pomembni so razlogi zamude
Koliko pa so takšne zahteve uspešne, pa je vedno odvisna od razloga zakaj je sploh prišlo do zamude, gotovo pa delavec s takšno zahtevo delodajalca opozori, da se zaveda svojih pravic. Običajno so zahteve uspešnejše, če delavec v dopisu zapiše točne določbe Zakona o delovnih razmerjih, na katere se sklicuje in opozori na posledice vložitve tožbe zaradi neizplačila plače.
»V trenutku, ko delavec plače še ni prejel, ne ve, ali njegov delodajalec z izplačilom zamuja, ali pa mu je ne namerava izplačati. Dejstvo je, da plača ni bila izplačana, zato lahko sledi tožba zaradi neizplačila plače.«
Delavec ni dolžan opominjati delodajalca
Delodajalec mora v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca plačo izplačati (torej izpolniti obveznost); sicer lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem z vložitvijo tožbe. Čeprav delavec ni dolžan delodajalca opominjati na izpolnitev, saj je izplačilo plače obveznost delodajalca, da delavca za opravljeno delo tudi plača.
Kaj storiti, če se neizplačilo nadaljuje?
V primeru, da se zamujanje oziroma neizplačilo nadaljuje, ima delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, zaradi krivde delodajalca.
»Gre za primer, če delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ne izplača plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku ali pa, če delodajalec vsaj dva meseca ni izplačal plače. Ta dejanska stanja so pomembna, saj je delavec v takšnem primeru, kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal sam, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.«
Hkrati pa se lahko uveljavlja pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost.
