Rusi že gradijo, pri nas 2015. Stanko Bensa, Pince-Marof : "Smo za napredek in ne mislimo komplicirat"
Ob nedavnih obiskih prvega moža ruskega energetskega giganta Gazproma Alekseja Millerja in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so pogovori tekli tudi o največjem slovensko-ruskem projektu doslej - plinovodu Južnem toku. Med tem, ko so Gorenjci že dvignili glas, saj se ne strinjajo s tamkajšnjo traso plinovoda je v našem koncu, ob slovensko-madžarski meji zaenkrat bolj malo odzivov na plinovod, katerega gradnja bo le v Sloveniji stala milijardo evrov.
"Ne mislimo komplicirat, a radi bi več informacij"
"Mi smo bili kot krajani vedno za napredek in ne mislimo komplicirat. Radi pa bi kot vaščani imeli nekaj več informacij o tem," pravi Stanko Bensa iz KS Pince-Marof, kjer bo pravzaprav Južni tok stopil na slovenska tla. Od Pinc do Lendave bo nov plinovod potekal ob avtocesti, od Lendave do Kidričevega pa po trasi že obstoječega plinovoda Lendava-Kidričevo. Tako bo poleg Lendave plinovod po Pomurju potekal še po ozemljih občin Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer.
Med Razkrižjem in Pristavo načrtovana kompresorska postaja za dve nogometni igrišči
Sodeč po pobudi za Državni prostorski načrt naj bi Pincah postavili mejno merilna regulacijska postaja in vzhodno od Ljutomera med Razkrižjem in Pristavo kompresorsko postajo na platoju v velikosti 160 x 220 metrov. Kompresorska postaja sicer po eni izmed študij ne bi bila potrebna, zato posega v prostor v velikosti dveh nogometnih igrišč vendarle naj ne bi bilo. Gradnja Južnega toka se je sicer v Rusiji že začela, pri nas naj bi stroji zabrneli čez dve leti.
Nad plinovodom trava, poljščine, tudi drevesa
Plinovod s premerom 1200 mm bo vkopan v zemljo vsaj 1,3 metra. "Če to ne bo preveč vplivalo na obdelovanje njiv in bodo lahko imeli dostop do svojih zemljišč, potem ne vidim večjih težav," razmišlja Nada Tkalec iz Pince-Marof. In res, nad plinovodom lahko raste trava, poljščine, tudi drevesa, če nimajo globljih korenin. Za obratovanje in vzdrževanje plinovoda med Pincami in Kidričevim naj bi delo dobilo 25 ljudi. A domačini si od tega kaj dosti ne obetajo, saj imajo neprijetno izkušnjo že z avtocesto. "Rečeno je bilo, da bodo na bencinskih servisih dobili službo ljudje iz bližnjih vasi. Iz Pince-Marof nihče ni dobil službe, pa čeprav je kar nekaj brezposelnih, ki bi lahko tukaj delali," pravi domačinka Nada Tkalec.
V lendavskem koncu ob avtocesti zdaj še plinovod in daljnovod
Domačini iz naselij Pince in Pince-Marof sicer v samem postopku sprejemanja prostorskega načrta kot krajevne skupnosti niso stranka v postopku in tako nimajo možnosti predlagati sprememb. Morebitne pripombe bodo tako morali posredovati preko občine. "Po avtocesti zdaj sledijo še daljnovod in plinovod, našega mnenja pa ne upoštevajo. Polovica vasi je zbrala podpise za premestitev načrtovane trase daljnovoda, a se ni spremenilo nič. Kot, da smo drugorazredni državljani Republike Slovenije," nam je povedal Istvan Varga iz Pinc.
