Zgodovinska priložnost za Mursko Soboto?

Gostitelji prestižnega naziva Evropska prestolnica kulture v letih 2011 in 2012 po spremembi evropske zakonodaje spadajo v prehodno obdobje. Postopek izbire je zato še enostaven, manj evropski. Finančna sredstva Unije bodo predvidoma večja.

Svet ministrov je Evropsko mesto kulture (starejše poimenovanje) uvedel leta 1985. Mesta so do leta 2004 izbirali na medvladni ravni, tako da so države članice soglasno izbrale za gostitev dogodka primerna mesta. Po razširitvi EU leta 2004 je bilo potrebno vključiti tudi nove članice, ki bodo po novi zakonodaji gostile dogodek od leta 2009 naprej. Nov predlog izbora, ki ga je predložila Komisija, sta Evropski parlament in Svet sprejela 13. aprila 2005, veljati pa začne z januarjem 2007. V sklepu je določen postopek izbora, ki traja kar šest let, zato bodo prvi kandidati po novem postopku izbrani šele za leto 2013. Leti 2011 in 2012, ko bo z izbranim portugalskim mestom Evropska prestolnica kulture tudi eno slovensko mesto, spadata v prehodno obdobje, ki je tudi določeno z omenjenim sklepom.

Najpozneje štiri leta pred predvidenim dogodkom mora država članica predložiti svojo nominacijo za eno ali več mest Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Odboru regij. Nominacija je lahko predložena tudi skupaj s priporočilom države članice. Nato Komisija sestavi izbirni svet, ki predloži poročilo o nominacijah. Izbirni svet sestavlja sedem neodvisnih vodilnih osebnosti, ki so strokovnjaki na kulturnem področju. Dve osebnosti v izbirni svet imenuje Evropski parlament, dve Svet, dve Komisija, eno pa Odbor regij. Tak izbirni svet potem svoje poročilo predloži Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija pripravi priporočilo z upoštevanjem poročila izbirnega sveta ter mnenja Evropskega parlamenta, priporočilo posreduje Svetu, ki potem zadevno mesto uradno imenuje za Evropsko prestolnico kulture za leto, za katerega je bilo nominirano.

že prošnja kandidirajočega mesta mora vsebovati kulturni program z evropsko razsežnostjo, ki temelji predvsem na kulturnem sodelovanju. V sprejetem sklepu so že določene tudi smernice, ki jih vsak kulturni program, ki mora natančno določiti kulturno dogajanje v izbranem mestu za vso leto, upoštevati. Glede "evropske razsežnosti" mora program spodbujati sodelovanje med kulturnimi izvajalci, umetniki in mesti iz drugih držav članic. Mora opozarjati na bogastvo evropske kulturne raznolikosti ter v ospredje postaviti skupne vidike evropskih kultur. Glede "mesta in državljanov" pa mora program spodbujati zanimanje državljanov iz bližnje okolice ter iz tujine. Mora pa še predstavljati trajnosten in sestavni del dolgoročnega kulturnega razvoja mesta. Pomembna je tudi medsebojna povezanost med programi mest, ki so za Evropsko prestolnico kulture imenovana v istem letu. Mesta pa lahko izbirajo, ali v svoj program vključijo svojo okoliško regijo.

Nov sklep Evropskega parlamenta in Sveta za leti 2011 in 2012 ne določa obveznosti posamezne države članice pred predložitvijo nominacij tako natančno, kot je to zapisano v členih, ki določajo postopek izbora po letu 2012 (država članica mora šest let pred dogodkom pripraviti razpis (traja deset mesecev) in informativni dan). Ministrstvo za kulturo RS podatkov o morebitnih pripravah na ta dogodek zaenkrat še ne posreduje, zato je vprašljivo, če se na kulturnem ministrstvu s slovenskim izborom že sploh ukvarjajo. Nova evropska zakonodajo tudi natančneje ne določa evropskih finančnih sredstev, ki jih med leti 2007 in 2013 določa program Kultura 2007. Avstrijsko mesto Gradec je za svoj program za Evropsko prestolnico kulture 2003 iz programa Kultura 2000 pridobilo 500.000 evrov evropskih sredstev. Pol milijona je tudi maksimum, ki ga predvideva program Kultura 2007 za posamezno dejavnost, a je Evropska prestolnica kulture v tem programu vključena med "posebne dejavnosti" in je za sestavo programa obljubljena "znatna podpora". Iz sklepa o izboru pa je razvidno, da je teh sredstev predvidenih do trikrat več – torej naj bi znašala do 1.500.000 evrov.

Kot je bilo mogoče prebrati v najrazličnejših medijih, o kandidaturi že razmišljajo v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Ptuju. če bi se kandidatom hotela priključiti še Murska Sobota, bi bilo najustrezneje najprej preučiti, ali sama MO Murska Sobota tak zalogaj zmore. Proračuni posameznih Evropskih prestolnic kulture znašajo nekaj deset milijonov evrov, denar pa prispevajo tako mesta in regije ter tudi države članice. Nekaj sredstev se pridobi tudi s sponzorstvom. Sklepam, da bo v državnem proračunu predviden zajeten del denarja za financiranje tega dogodka, saj nobeno še tako bogato mesto samo finančno takega projekta ni sposobno izpeljati. Riziko vlaganja denarja iz lastnega proračuna je za posamezno mesto relativno velik. Glede na ogromna finančna sredstva, ki so potrebna za organizacijo, se mi zdi smiselno razmisliti, ali bi bilo ustrezneje projekt zastaviti na regionalni ravni s centrom v Murski Soboti, kar evropska zakonodaja tudi dopušča. Vendar pa pregledi posameznih proračnov pokažejo, da mesto prispeva v povprečju le tretjino vseh denarnih sredstev, iz česar je razvidno, da se organizatorju dobra priprava in izpeljava tudi finačno morata izplačati.

V kolikor pobuda za organizacijo takega dogodka izhaja iz civilne družbe, si je najprej potrebno zagotoviti naklonjenost mestne (ali regionalne) oblasti. šele z načelno podporo le-te je smiselna priprava okroglih miz, delavnic, načrtovanje posameznih programov pod vodstvom regijskih kulturnih ustanov ipd. Tako bi nastali vsaj vizija ter prvi zametki kulturnega programa, s katerim bi se pozneje eventualno potegovali za naziv Evropska prestolnica kulture 2012. že priprava proračuna z državno pomočjo bi bila velik izziv, a še večji izziv bi bil, namenjena sredstva kakovostno in koristno uporabiti. Imeti možnost biti gostitelj medijsko tako odmevnega dogodka je zgodovinska priložnost, ki se je ne bi smelo izpustiti. S programom in z njegovo uresničitvijo bi se zastavila tudi vizija tudi za obdobje po letu 2012. Ostala bi infrastruktura, kot temelj kulturnega udejstvovanja, za katerega dandanes zmeraj zmanjka denarja, bi ostali programi, ki bi jih lahko razvijali še naprej. če že ne zgodovinsko-kulturna, bi ostala vsaj turistična prepoznavnost regije, ki bi jo lahko vnovčevali še desetletje po dogodku.