Krvodajalska akcija mladinskih organizacij
Dejstvo je, da je kri vir življenja, ki se pretaka po naših žilah ne glede na barvo kože in ne glede na rasno, nacionalno ali versko pripadnost posameznika. Vendar je v naši družbi, kjer vlada tržno gospodarstvo, vedno težje najti ljudi, ki bi za sočloveka brezplačno darovali kri.
Odrasel človek ima v povprečju 4 do 5 litrov krvi, kar predstavlja 8 % njegove telesne teže. Kri je tkivo, ki vsebuje vsebuje 45 % tkivnih celic in 55 % krvne plazme.
Krvne celice so treh vrst:
rdeče krvničke ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom, bele krvničke ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi mehanizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles ter krvne ploščice ali trombociti, ki so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji za strjevanje, ki se nahajajo v plazmi.
Po telesu se pretaka po venah in arterijah (če bi spojili vse žile v telesu v eno, bi bila le-ta dolga približno 10.000 kilometrov) in je neločljivo povezana z vsem dogajanjem v telesu, zato se v njej kaže večina bolezenskih znakov.
Zgodovinski pregled
Leta 1953 je prišlo do odločitve, da bo krvodajalstvo v Jugoslaviji in tako tudi v Sloveniji temeljilo na prostovoljnem dajanju krvi. Prvo krvodajalsko akcijo je organiziral takratni Območni odbor Rdečega križa Zagorje. Akcija je potekala marca leta 1953, kri pa je darovalo 9 rudarjev.
Ideja o zdravljenju s krvjo ni domislica zadnjih časov, temveč je že precej stara. že v antiki lahko najdemo takšne namige. Do transfuzije pa je privedlo veliko odkritje krvnega obtoka, ki ga je odkril angleški zdravnik Harvey. Zdravniki so bili prej prepričani, da kri potuje od srca proti udom, kjer se razgubi. Novo odkritje, da kri pravzaprav kroži po telesu, je spodbudilo razmišljanje o njenem prenosu.
V 17. stoletju imamo nekaj takšnih poizkusov, ki so večinoma potekali na živalih. Leta 1666 je pod vodstvom Richarda Lowerja uspela transfuzija krvi na psu. Tako je bila odprta možnost transfuzije na človeku, ki se je zgodila leto kasneje v Parizu. Profesor matematike in filozofije Denis je uspel prenesti kri ovce v človeka, vendar so zapleti, ki so se potem pojavili, preprečili to metodo zdravljenja. V začetku 19. stoletju je prišlo do novega napredka, ko je Jamesu Blondelu uspelo s transfuzijo rešiti življenje porodnici. O tem primeru je pisalo svetovno časopisje in metoda zdravljenja s krvjo se je zopet začela uporabljati.
Problem pa se je pojavil zaradi različnih tipov krvi (A, AB, B, 0). Teh tipov zdravniki takrat niso poznali. Prihajalo je namreč do hemolize in mnogo bolnikov je zaradi tega umrlo.
Odkritje krvnih skupin je bilo zadnje odkritje, ki je bilo potrebno za resnično uspešne transfuzije. Landsteiner je leta 1901 odkril štiri osnovne krvne skupine in s tem je bila odpravljena zadnja ovira za zdravljenje s krvjo.
Do prve večje uporabe transfuzije je prišlo med prvo svetovno vojno. V tistem času je bila precej direktna, saj je potekala kri direktno iz dajalca v žilo ranjenca.
Prve transfuzije v Sloveniji so dokumentirane v letu 1933 v Ljubljani, ko so izvedli prvi operaciji s to metodo. Te so bile do konca vojne direktne. Bolnišnice so tako bile prisiljene imeti krvodajalce v pripravljenosti za hitro darovanje. Med vojno so bili darovalci prisiljeni posedati po hodniku kirurškega oddelka zaradi policijskih ur.
Leta 1914 so odkrili natrijev citrat, ki je omogočal uskladiščenje krvi. 4.junija 1945 so bili pri nas prvi organizirani odvzemi krvi in to je datum, ki ga vsako leto proslavljamo kot dan krvodajalstva.
Prvi oddelek za transfuzijo je bil vzpostavljen takoj po 2. svetovni vojni. Bil je del Vojaške zbornice vse do januarja 1946. V tem času so bile organizirane krvodajalske akcije predvsem zaradi ranjenih partizanov. Odzvalo se je približno 150 dajalcev. Proti koncu 40-ih let so se oddelki za transfuzijo širili po vsej Sloveniji. Z večanjem potreb po krvi se je pojavljalo vprašanje, na kakšni osnovi bo delo organizirano. Takoj po vojni so krvodajalci začeli dobivati simbolično darilce – olje in sladkor.
število krvodajalcev je po letu 1953 pri nas začelo naglo naraščati. Slovenija je bila ena držav, ki so bile najbolje preskrbljene s krvjo, in hkrati država, ki je uspela pokrivati lastne potrebe po krvi. Naraščanje števila krvodajalcev se je konec 80-ih let kar nenadoma ustavilo. Razvoj medicine je prinesel zmanjšanje potrebe po krvi in tako nam še danes uspeva pokrivati državne potrebe. V naši družbi, kjer vlada tržno gospodarstvo, je vedno težje najti ljudi, ki bi za sočloveka brezplačno darovali kri.
Kdo lahko postane krvodajalec?
Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek, starejši od 18 let in mljaši od 65 let. Izjemoma se s pisnim privoljenjem staršev krvodajalske akcije lahko udeleži tudi krvodajalec ali krvodajalka s sedemnajstimi leti. Pri dajanju polne krvi mora biti presledek med odvzemi vsaj 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske. Krvodajalec mora biti težak več kot 50 kilogramov.
Na krvodajalsko akcijo naj ne bi prišel prostovoljec, ki je imel v zadnjih dveh tednih povišano telesno temperaturo, nepojasnjeno izgubo telesne teže, drisko, nepojasnjene glavobole, motnje v bitju srca, težave pri dihanju, nočno potenje, spremembe na koži, je v kratkem predhodnem obdobju jemal antibiotike.
Odvzem krvi odsvetujejo tistemu krvodajalcu, ki se čez dan ne počuti dobro, če od zadnjega odvzema krvi še ni preteklo tri mesece za moške in štiri mesece za ženske ali 48 ur od odvzema krvnega pripravka na posebni napravi, če ima dajalec kronične bolezni, npr. srca, pljuč, sladkorno bolezen, bolezni prebavil, ščitnice, tuberkuloze in podobno.
Nikoli pa ne smejo dajati krvi osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji, osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge, in osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B).
Zanimivost
Med darovalci OZ v Murski Soboti sta rekorderja v dajanju krvi Franc Fartek iz Murske Sobote in Jože Ošlaj iz Puconcev. Oba sta prvič dala kri v vojski med služenjem vojaščine, Franc Fartek leta 1961, Jože Ošlaj pa leta 1962. Oba sta po prihodu iz vojske ostala zvesta krvodajalstvu. Doslej sta v človekoljubne namene darovala že 130 litrov krvi.
Preskrba s krvjo v Sloveniji temelji na sodelovanju transfuzijske službe in Rdečega križa. Slednji skrbi za pridobivanje krvodajalcev in organiziranje krvodajalskih akcij. Kri se zbira na rednih, izrednih in dodatnih krvodajalskih akcijah. Po zakonu o delovnih razmerjih imajo krvodajalci za dajanje krvi pravico do odsotnosti z dela en dan.
Rdeči križ je poskrbel, da Slovenija spada med države, ki pokrivajo potrebe svoje po krvi, saj letno daruje kri 5 % prebivalstva. Do sedaj so zabeležili približno 3,920.000 krvodajalk in krvodajalcev, na krvodajalskih akcijah pa je bilo zbranih približno 1,400.000 litrov krvi.
V Sloveniji letno daruje kri kar 100.000 prostovoljcev, kar zadošča potrebam zdravstva po krvi. Kri je nenadomestljivo zdravilo, zato vsak dan potrebujemo 400 krvodajalcev, od katerih je odvisna preskrba s krvjo in s tem tudi življenja bolnikov.
V veliki družini krvodajalcev so tudi pomembni možje Republike Slovenije, bivši predsednik države Milan Kučan, bivši varuh človekovih pravic Ivan Bizjak in minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Darujte kri tudi vi in si polepšajte dan z mislijo, da ste nekomu rešili življenje. Vaša priložnost se bo ponudila že na krvodajalski akciji Darujmo kri! v četrtek, 2. februarja 2006, ki jo organizirata Klub prekmurskih študentov in MIKK v sodelovanju s spletnim portalom Sobotainfo.com.
Prijavite se lahko na naši spletni strani do ponedeljka, 30. januarja 2006.
