Medtem ko pri nas otroke zavijamo v vato, so v tujini vse bolj priljubljeni vrtci v gozdu, kjer otroci odraščajo v neposrednem stiku z naravo.
Lučka Cvetko je Sobočanka, ki je na potovanju spoznala Čeha Petra, s katerim sta si na Češkem ustvarila družino. Včeraj so v murskosoboški knjižnici predstavili vrtec v gozdu - posebno obliko predšolske vzgoje, ki jo obiskujeta oba njuna otroka, štiriletna Bistra in leto in pol stara Maura. Medtem ko v običajnih vrtcih otroke zavijajo v vato, otroci, ki obiskujejo vrtec v gozdu, odraščajo z nabiranjem gob, plezanju po drevju ter podobnih aktivnostih. V kraj Nedvědice so se priselili ravno zaradi gozdnega vrtca. Po njenem prepričanju ima Pomurje izredne možnosti za razvoj tovrstnega vrtca.
Otroci bolj umazani, a tudi bolj zdravi
Gozdni vrtci otroka naučijo mnogih veščin, ki jih je današnja družba zanemarila. Otroci predvsem spoznavajo sebe in naravo, se naučijo orientacije v naravi in življenju, samostojnosti, dela z naravnimi materiali in ognjem ter preživetja v naravi. Otroci nabirajo sadeže, rastline, gobe ter pomagajo pri pripravi hrane. Poleg tega se udeležujejo tudi raznih obiskov gledališč, muzejev, kmetij, delavnic, se učijo jahanja konjev in podobno. Velik poudarek dajejo učenju igranja na osnovne glasbene inštrumente. Ker so neprestano v naravi, so bolj umazani a tudi bolj odporni na bolezni.
Spodbujanje sodelovanja, ne tekmovalnosti
Posamezna skupina znotraj vrtca je sestavljena iz največ 15 otrok. Vsaka skupina ima tudi več pedagogov, enega na največ pet otrok. Pedagog oziroma vodič z otrokom razvije poseben, dosti bolj pristen odnos, saj postane njegov življenski spremljevalec, učenje pa je obojesmerno. Na ta način vodiči med otroci spodbujajo sodelovanje namesto tekmovalnosti.
V naravi v vsakem vremenu
Otroci, ki obiskujejo gozdni vrtec, so v naravi v vsakem vremenu, tudi ko dežuje in sneži. Med aprilom in oktobrom so v poletni bazi, kjer se nahaja le tipi šotor in so na prostem praktično ves čas. Tudi WC in kopalnica sta zunanja. Od novembra do marca se preselijo v zimsko bazo, kjer imajo manjšo hišico, a so kljub temu vsaj tri ure dnevno na prostem. Ne glede na to, če zunaj dežuje ali sneži.
"V četrtek se gremo kopat - v jezero ali potok"
Če v običajnih vrtcih otroke zavijamo v vato in na vsakem koraku poskušamo eliminirati možnost, da bi se otroci naučili živeti ter se soočiti z nevarnostmi, ki na nas prežijo v okolju, je v gozdnem vrtcu to povsem drugače. Novozgrajeni vrtci pri nas ne dobijo uporabnega dovoljenja, če vrata na notranjem robu nimajo nameščenega plastičnega kanala, ki preprečuje, da bi otrok prste porinil med vrata. Medtem pa se v vrtcu v gozdu otroci učijo plezanja po drevesih, kurjenja ognja ter se v poletnih mesecih kopajo - v jezeru, reki ali potoku.
Gozdni vrtci tudi drugod po svetu
Na Češkem je trenutno že okoli 115 tovrstnih vrtcev. Prvi je bil ustanovljen leta 2007, ideja pa je prišla iz Nemčije in Avstrije. Sama ideja se je razvila leta 1954 v Skandinaviji, leta 1993 pa so jih pričeli ustanavljati tudi v Nemčiji, kjer jih je že več kot 1000. V Evropi so tovrstni vrtci razširjeni tudi na Slovaškem, Veliki Britaniji, Švici, Avstriji, Rusiji, pa tudi v ZDA in na Japonskem.
Država ne podpira, a ne omejuje
Na Češkem zakonodaja ne predvideva tovrstnih vrtcev, a jih tudi ne omejuje in nadzira. Formalno gre za društva, ki se ukvarjajo z alternativnim predšolskim izobraževanjem in ne otroškim varstvom. Financirajo se sami in z občasnimi a redkimi donacijami posameznikov. Lučka in Petr za posameznega otroka tako plačujeta 110 evrov mesečno ter dodatnih 20 evrov za hrano.
Pomurje z dobrimi pogoji za gozdne vrtce
Glavni pogoj za vzpostavitev tovrstnega vrtca je prisotnost neokrnjene narave, gozda in reke ali potoka v bližini mesta. V Sloveniji je več območij, kjer so ti pogoji dobri - tudi v Pomurju. Tukaj bi lahko tak vrtec vzpostavili recimo v Krogu, Markišavcih ali nekje na Goričkem, je prepričana Lučka.
