Direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota je spregovoril o vlogi ustanove, obsegu storitev, poslovnem izidu in investicijah, ki prinašajo nove preiskave.
V oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA je gostoval Roman Ratkai, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Ratkai je spregovoril o obsegu storitev, poslovnem izidu, investicijah v opremo, kadrih ter načrtih za katetrski laboratorij, robotiko in digitalizacijo.
Večino storitev opravijo doma, rekordno leto 2025
Pomurje se po besedah direktorja bolnišnice sooča s slabšimi zdravstvenimi kazalniki. Prav zato si prizadevajo, da bi čim več storitev opravili v domačem okolju.
»Pokrivamo okrog 93 do 94 odstotkov storitev,« je pojasnil Ratkai. Le zahtevnejše primere, ki jih ne izvajajo, napotijo drugam. Ob tem je dodal, da zaradi čakalnih vrst v zadnjem času sprejemajo tudi več pacientov iz drugih delov Slovenije.
Po velikosti je bolnišnica v Sloveniji na petem mestu. »Takoj za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Novim mestom,« je pojasnil Ratkai. Leto 2025 je bilo po njegovih besedah prelomno. Prvič so presegli 100 milijonov evrov prihodkov.
»102,5 milijona je bilo vseh prihodkov,« je povedal in dodal, da je presežek prihodkov nad odhodki znašal več kot 3,5 milijona evrov.
Pojasnil je, da so se prej soočali s sistemsko težavo. »Če več delaš, je bil slabši rezultat, kar seveda ni normalno.«
30 milijonov evrov vlaganj
V zadnjih letih je bolnišnica po njegovih navedbah doživela močan investicijski val. Med večjimi projekti je izpostavil negovalni oddelek in katetrski laboratorij, ki je vreden nekaj več kot šest milijonov evrov.
Iz kohezijskih sredstev so prejeli 5,7 milijona evrov za novo opremo. »Naša oprema je že precej iztrošena,« je opozoril.
Nove tehnologije po njegovih besedah pomenijo večjo kakovost in varnost: »Vsaka nova tehnologija sigurno prinese večjo kvaliteto.«
Kadri, urologija in robotika
V bolnišnici so po njegovih besedah kadri ključni. Ob koncu lanskega leta so imeli 1240 zaposlenih, kar je 25 več kot leto prej, med njimi pa 180 zdravnikov in 570 zaposlenih v zdravstveni negi.
Direktor je poudaril, da je bolnišnica velik sistem tudi z vratarji, čistilno službo, pralnico, kuhinjo in tehničnim vzdrževanjem. Ocenil je, da mora delovati celota, »od vratarja pa do zdravnika«.
V pogovoru je izpostavil tudi urologijo, kjer so po njegovih besedah naredili pomemben razvojni korak.
Dotaknil se je tudi robotike. Povedal je, da so v fazi pogajanj in da želijo robota za urologijo ter kirurgijo, investicija pa bi bila približno tri milijone evrov in več.
Kaj je prioriteta za naprej?
Med prioritetami je izpostavil infrastrukturo, saj so nekatere stavbe starejše, posebej je omenil infektologijo in pediatrijo. Poudaril je, da so pri večjih projektih pogosto odvisni od države.
Kot ključen premik je omenil digitalizacijo. Pojasnil je, da še čakajo jasnejšo usmeritev države, ali bo proces centraliziran ali prepuščen bolnišnicam, saj so stroški veliki.
