Minister za kmetijstvo ocenjuje, da so učinki evropske kmetijske politike vidni pri mladih prevzemnikih in naložbah, največ dela pa vidi pri namakanju, prenosu kmetij in odnosih v prehranski verigi.
V oddaji AgriReveal – Razkrivamo resnični vpliv SKP na televiziji IDEA je bil gost Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, ki je vodenje ministrstva prevzel v začetku junija.
Pogovor je bil namenjen rezultatom Strateškega načrta SKP 2023–2027, prek katerega je za slovensko kmetijstvo in podeželje v tem obdobju na voljo skupaj okoli 1,8 milijarde evrov evropskih in nacionalnih sredstev.
Po ministrovih besedah je do zdaj porabljena dobra polovica sredstev, nekaj več kot milijarda evrov. Do konca programskega obdobja želijo na ministrstvu kmete spodbuditi, da bi počrpali vse, kar je na voljo.
»Vedno bi lahko bilo še boljše, ampak smo lahko zadovoljni. Učinki vlaganj s tem denarjem v slovensko kmetijstvo so vidni,« je povedal Cigler Kralj.
Hlevi, mehanizacija in stroji za strmine
Kmetije so po ministrovih besedah s pomočjo ukrepov SKP vlagale v gospodarske objekte in hleve, digitalne rešitve ter sodobnejšo in varnejšo mehanizacijo. Številne so dobile tudi mlade prevzemnike.
Posebej je izpostavil hribovske kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki potrebujejo specializirane stroje za strmine. Takšna oprema pomeni tudi več varnosti pri delu.
S kakovostjo namesto s površinami
Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo obdeluje 9,4 hektarja kmetijskih zemljišč, kažejo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije. Kmetije zato po ministrovih besedah po obsegu ne morejo tekmovati s kmetijami v Nemčiji ali Franciji.
Prednost vidi v ohranjenem okolju, majhni rabi fitofarmacevtskih sredstev in visoki biotski raznovrstnosti.
»Mislim, da s to kvaliteto in vrhunskostjo lahko konkuriramo,« je dejal.
Ker je kmetijstvo sezonsko, želi kmetom prek ukrepov SKP omogočiti dodatne vire prihodka tudi v mrtvi sezoni, na primer z vlaganji v infrastrukturo za turizem.
Mladi prevzemniki in prenos znanja
Za poseljeno in vitalno podeželje je po ministrovem mnenju ključen generacijski prenos kmetij. SKP ga podpira prek intervencije IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, prenos izkušenj z nosilca kmetije na mladega prevzemnika pa prek intervencije IRP30 – Medgeneracijski prenos znanja.
Po podatkih ministrstva je v obdobju 2023–2027 podporo prejelo 498 mladih prevzemnikov v skupni vrednosti 18,4 milijona evrov, za medgeneracijski prenos znanja pa je bilo odobrenih 143 prenosnikov kmetij z 1,54 milijona evrov.
Minister ocenjuje, da kmetje te ukrepe še premalo uporabljajo. Od tistih, ki kmetijo predajajo, pričakuje, da mladim pustijo prostor za nove pristope, tudi za digitalne tehnologije in umetno inteligenco.
»Pomembno je, da jim dajo tudi dihati in možnost, da imajo lahko tudi svoje poskuse, da nadgradijo kmetovanje,« je poudaril.
Avstrijski zgled pri rentah za predajnike
Da bi se več mladih odločilo za kmetovanje, bo treba po ministrovih besedah spremeniti tudi odnos družbe do kmeta.
»V najširšem smislu moramo spremeniti odnos do kmeta v družbi. Kmet mora imeti možnost, da je gospodar na svoji zemlji,« je dejal.
Kmetje mu na terenu povedo, da so pogosto dojeti kot problem. »Oni niso problem, oni so del rešitve,« je dodal.
Pri prenosu kmetij največjo oviro vidi v finančni in socialni varnosti starejših, ki kmetijo predajo. Z avstrijskim kolegom je ugotovil, da je Avstrija pri prevzemih uspešnejša predvsem zaradi doživljenjske rente za predajnike. Ta se financira iz nacionalnega proračuna, saj gre za socialni ukrep, zato bo tudi Slovenija vire morala iskati zunaj SKP.
Ključno je po njegovem ujeti pravi trenutek za predajo.
»Če to zamudiš, se mladi odločijo za drugačno kariero, za drugačno pot, potem pa je težje jih povabiti nazaj v kmetijstvo,« je opozoril.
Od kilograma kruha kmetu 20 centov
Na nepoštene odnose v prehranski verigi zadnje tedne opozarjajo ministrstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Minister želi z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano Brankom Ravnikom najti načine, da bi bila funkcija varuha učinkovitejša.
Po podatkih sindikata kmet od kilograma kruha prejme le okoli 20 centov. Minister ob tem zavrača prepričanje, da kmetje pridelke dražijo zaradi suše, saj za mleko danes dobijo precej manj kot pred letom.
»Če je bilo pred enim letom mleko 50, 51 centov, je danes 37, 38 in to je nevzdržno,« je povedal.
Namakamo nekaj več kot odstotek zemljišč
Suša je po ministrovih besedah v različnih delih Slovenije postala vsakoletna realnost. Najboljši preventivni ukrep sta po njegovem zajem vode in namakanje.
SKP gradnjo skupnih namakalnih sistemov podpira prek intervencije IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, posodobitev zasebnih namakalnih sistemov pri trajnih nasadih pa prek intervencije IRP16.
Razlika v pridelku med namakanimi in nenamakanimi njivami je bila letos po ministrovih opažanjih ponekod tudi do 70 odstotkov.
»To ni več hec ali pa nek poskus, ampak je klic in zadnje opozorilo k temu, da moramo več naših kmetijskih površin namakati,« je poudaril.
Od približno pol milijona hektarjev kmetijskih zemljišč Slovenija po njegovih podatkih namaka slabih 6000 hektarjev. Kot zgled je izpostavil Ormož, kjer so v začetku oktobra odprli peto fazo namakalnega sistema. Z vodo iz Drave tam namakajo več kot 1000 hektarjev, občina pa je za širitev pridobila sredstva iz intervencije IRP13.
Več poudarka na proizvodnji hrane
Pri nekaterih okoljskih ukrepih se kmetje po ministrovih besedah počutijo, kot da imajo zvezane roke, tudi ker ukrepi morda niso bili dobro predstavljeni. Za prihodnji strateški načrt zato napoveduje večji poudarek na prehranskih in kmetijskih ciljih, okoljske pa želi opredeliti v dialogu z ministrstvom, pristojnim za okolje.
Ker sredstva za kmetijsko politiko po predlogu prihodnjega proračuna EU ne bodo več v samostojni ovojnici, si bo prizadeval, da bodo namenjena predvsem proizvodnji hrane. Prehransko suverenost povezuje z varnostjo celotne Evropske unije.
»Potrebujemo hrano za preskrbo svojega prebivalstva, cele Evrope in tudi za krepitev varnosti, kajti obrambne sile tudi potrebujejo hrano, ker lačen nihče ne more funkcionirati,« je dejal.
Manj programov, več dela s kmeti
Kot glavno izkušnjo obdobja 2023–2027 minister navaja, da mora biti programov manj in bolje opredeljenih, kmetijsko-proizvodne in okoljske cilje pa je treba jasno razmejiti. Pomembno vlogo pri predstavitvi ukrepov kmetom imajo kmetijski svetovalci, zbornica in sindikat.
Mladi so po njegovih izkušnjah zelo odprti za digitalizacijo in orodja umetne inteligence, ki lahko prinesejo kakovostnejši pridelek in večjo dobrobit živali. Do konca obdobja je ostalo nekaj več kot leto dni.
»Naš interes je, da denar, ki nam je na voljo, tudi spravimo do slovenskega kmeta,« je povedal Cigler Kralj.
*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.
