Nekdanji podžupan, ki na lokalnih volitvah nastopa z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer, največjo težavo občine vidi v odseljevanju mladih.
Niko Miholič, nekdanji podžupan in direktor ljutomerskega kmetijskega podjetja, bo na lokalnih volitvah v nedeljo, 15. novembra, kandidiral za župana občine Ljutomer. Z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer se bo potegoval tudi za mesta v občinskem svetu.
Kandidaturo je javno napovedal 1. oktobra, v pogovoru za oddajo Aktualno na televiziji IDEA pa je predstavil izhodišča programa Ljutomer 2030. Občina po njegovem potrebuje nov razvojni zagon, saj izgublja prebivalce, mladim pa primanjkuje dostopnih stanovanj in delovnih mest.
Govoril je o občinskem stanovanjskem skladu, električnih minibusih, ki bi vasi povezali z mestom, o dodatnem denarju za šport, tesnejšem sodelovanju z Ormožem pri turizmu in o ekipi, s katero gre na volitve.
Politolog na čelu mednarodno vpetega podjetja
V Prlekiji in Prekmurju ga poznajo predvsem po več kot desetletnem delu v ljutomerskem podjetju Panorganix, ki v sodobnih rastlinjakih prideluje solato in zelišča ter posluje tudi v Avstriji in Romuniji. Zadnji dve leti, odkar je lastnik podjetja naložbeni sklad Alfi, je tudi njegov direktor.
Po izobrazbi je politolog, v kmetijstvo pa je prišel prek trženja in prodaje. Izkušnje s hitro rastjo, tujimi trgi in investitorji šteje za pomembno popotnico tudi pri vodenju občine.
»Spoznal sem tuje trge, kako pristopiti k investitorjem, kako vzpostaviti podjetje in ga razširiti v mednarodno okolje. To mi je dalo izjemno veliko izkušenj,« je povedal Miholič.
Kot podžupan na več kot sto prireditvah na leto
V lokalni politiki ni novinec. V mandatu od 2018 do 2022 je bil podžupan občine Ljutomer, nato se je za štiri leta znova posvetil podjetništvu.
Želja po politiki ga spremlja že od gimnazije, ko je na vprašanje o prihodnjem poklicu odgovoril, da bo vojak ali politik. Kot podžupan je po lastnih besedah obiskal več kot sto prireditev na leto, da bi spoznal ljudi in dogajanje po krajevnih skupnostih. Tak pristop od spodaj navzgor želi prenesti tudi v županovanje.
»Ko obiskuješ vasi, kraje in dogodke, točno veš, kaj ljudje potrebujejo. Iskreno ti povedo, kaj jih moti, kaj ni v redu in kaj bi lahko naredili bolje. To potem skupaj z upravo hitreje obdelaš in hitreje pridete do rešitev,« je pojasnil nekdanji podžupan.
Odseljevanje kot rdeči alarm
Največjo težavo vidi v demografiji. Po njegovih besedah je občina v zadnjih 16 letih izgubila desetino prebivalcev, izseljevanje pa je večje kot v drugih občinah.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je imela občina Ljutomer v začetku leta 2019 11.261 prebivalcev, v prvi polovici letošnjega leta pa 10.850. Upad prebivalstva se po njegovem neposredno pozna v občinskem proračunu.
»To je velik rdeč alarm. Občina živi od glavarin, prihodki so večinoma vezani na to, koliko ljudi živi v njej. Manj ljudi pomeni manj denarja, več ljudi večji proračun in več možnosti,« je opozoril Miholič.
Ob tem primanjkuje parcel. Večji stanovanjski bloki so v Ljutomeru zrasli v letih 2008 in 2014, zdaj gradijo enega, a brez stanovanj, ki bi bila dostopna mladim družinam.
Stanovanjski sklad in nove hiše na vaseh
Kot zgled navaja Lendavo, kjer Stanovanjski sklad Republike Slovenije gradi javna najemna stanovanja. Prvi korak bi bil zato pogovor s skladom, drugi pa občinski stanovanjski investicijski sklad.
Občina bi takoj začela projektirati in pridobivati gradbeno dovoljenje za pozidavo občinskih zemljišč s stanovanjsko namembnostjo. Stanovanja bi bila cenovno dostopna za mlade, družine in starejše, za kakovostnejša stanovanja pa bi občina rešitve iskala skupaj z zasebnimi investitorji in lastniki praznih zemljišč.
Posebej izpostavlja vasi s šolami in vrtci, v Cezanjevcih, Stročji vasi, Mali Nedelji in na Cvenu.
»Če bomo dopustili, da prebivalstvo še naprej upada, nam grozi izguba šol in vrtcev. Ko se to enkrat zgodi, jih nikdar več ne bomo dobili nazaj. Zato moramo vasi poseljevati z manjšimi hišami in odprtimi parcelami ter obdržati mlade družine z otroki v Ljutomeru. Vsi smo sosedi, a želimo jih ohraniti doma,« je poudaril kandidat za župana.
Osebna podpora vsakemu investitorju
Občina sama ne more odpreti tovarne, lahko pa po Miholičevem mnenju investitorje sprejme bistveno bolje. Moti ga, da nekateri, ki so ponujali priložnosti v Ljutomeru, niso dobili prave podpore.
Vsak investitor bi na občini dobil kontaktno osebo, ki bi mu ves čas pomagala pri dovoljenjih, zemljiščih in informacijah. Občina bi pod imenom Invest in Ljutomer pripravila predstavitev zemljišč, pogojev in kadra ter jo ponujala gospodarskim združenjem in agencijam. Pri tem računa na izobražene mlade, ki odhajajo na študij.
»Gimnazija daje izredno izobražen kader. Večina dijakinj in dijakov se želi vrniti domov, vendar bi prišli nazaj, če bi imeli delovno mesto, primerno njihovi izobrazbi,« je dejal Miholič.
Cilj liste je do konca mandata leta 2030 v občino pripeljati vsaj dve visokotehnološki podjetji in še eno, ki bi zaposlovalo večje število ljudi.
Električni minibusi od vasi do zdravstvenega doma
Taksija v Ljutomeru ni več. Potrebujejo pa ga predvsem starejši, ki morajo iz oddaljenih vasi, kot je Nunska Graba, priti do zdravstvenega doma, trgovine, upravne enote ali občine.
Lista zato predlaga javni prevoz z električnimi minibusi za 15 do 20 potnikov. Krožili bi po občini, v sodelovanju z Veržejem, Križevci, Razkrižjem in morda Ormožem pa bi povezali širše prleško območje. Minibuse bi lahko uporabljali tudi turisti.
»Goste bi pobirali v hotelih in jih vozili na Jeruzalem, v Ormož in Banovce. Vzpostavili bi dober in sodoben javni prevoz, ki bi povezoval vse skupaj,« je opisal Miholič.
Ljutomer je zaradi del na lokalnih cestah znova v prometni blokadi, saj je cesta mimo sodišča proti severnemu delu mesta edina povezava. Kot hitrejšo rešitev omenja povezavo industrijske cone z mostom na cesti med Cezanjevci in Ljutomerom.
Dolgoročno bi morala občina po njegovem razmišljati o vzhodni obvoznici. Ta bi sovpadala s širitvijo mesta čez železnico, ko bo mesto pozidalo vsa dosedanja stanovanjska zemljišča.
100.000 evrov več za šport in društva
Ljutomer ima dve športni dvorani in nogometno igrišče z umetno travo, manjše telovadnice imajo tudi šole po vaseh. Lista bi v letnem programu športa zagotovila dodatnih 100.000 evrov, kar je po Miholičevih besedah skoraj enkrat več kot zdaj.
Del denarja bi namenili nagradam za najuspešnejše športnike in spodbudam za trenerje, mentorje in predsednike društev. Prav ti so po njegovem hrbtenica športa.
»To so ljudje, ki vse skupaj držijo. Po napornem delovniku popoldne še skrbijo za otroke in mlade. Videti morajo, da imajo na drugi strani občino, ki diha z njimi, ker se lahko zgodi, da enkrat izgubijo voljo, in takrat jih noben denar ne bo več spravil nazaj,« je dejal Miholič.
Podpreti želi tudi ekipe, ki bi igrale v najvišjih ligah, saj občinska podpora po njegovem pritegne še gospodarstvo. Športno zvezo bi profesionalizirali z novimi delovnimi mesti, namesto da bi ustanavljali nov zavod.
Več nočitev in nova atrakcija za fotografije
Športne objekte in hotelske zmogljivosti bi tržili skupaj, da bi v Ljutomer prihajale ekipe na priprave. Občina bi tako dobila turistično takso in najemnino za športne objekte.
Turizem bi prevzela profesionalna ekipa z letnim proračunom za sodobno oglaševanje destinacije. Ves prihodek od turistične takse bi lista vrnila v turizem, kulturo in dogodke, cilj pa je občutno povečati število prenočitev.
»Če imamo zdaj okoli 60.000 nočitev, jih želimo čez pet let imeti 100.000. Vsaka dodatna nočitev pomeni turistično takso, ta pa bo šla nazaj v turizem, kulturo in zanimive dogodke,« je napovedal kandidat.
Destinacija bi dobila tudi novo turistično točko, ki bi privabila goste iz Madžarske in Avstrije.
»Kraj, kamor bodo ljudje hodili, se fotografirali in objavljali z oznakama #Jeruzalem in #Ljutomer. Ni treba, da je stolp, kot ga ima Lendava, ampak nekaj inovativnega. Obiskovalec bo pri nas spal, jedel in še kaj kupil,« je dodal Miholič.
Jeruzalem kot skupna zgodba z Ormožem
Jeruzalemske gorice si Ljutomer deli z Ormožem, naselje Jeruzalem pa leži v ljutomerski občini. Miholič priznava, da je Ormož pod vodstvom župana Danijela Vrbnjaka v zadnjih osmih letih močno napredoval. Nagrade je prejela tudi znamka Jeruzalem, ki jo je soustvarjal Andrej Vršič, zdaj kandidat na Miholičevi listi.
Ljutomer ima tri do štiri hotele in veliko apartmajev, Ormož pa malo nastanitev. Zato v sosedih ne vidi tekmecev.
»Kdorkoli pride v Ormož, pride tudi na Jeruzalem, in kdor pride na Jeruzalem, verjetno pride tudi v Ljutomer. Na tako majhnem območju se ne smemo deliti. Na velikih sejmih lahko nastopimo skupaj, si delimo stroške in jih racionaliziramo, ker nas destinacija povezuje,« je poudaril nekdanji podžupan.
Povezovanje vidi tudi s Križevci, Veržejem in Razkrižjem ter drugimi prleškimi občinami, od turizma do javnega prevoza.
Za mesta v občinskem svetu se bo z listo Naprej – za občino Ljutomer potegovalo 20 kandidatk in kandidatov:
Franjo Karlovčec, Edina Makovec, Miroslav Rauter, Mateja Miklič, Dušan Križan, Timoteja Koroša, Andrej Vršič, Jelka Munda, Zvonko Kustec, Saša Pirher, Stanislav Lašič, Urška Milič, David Novak, Valentina Marinič, Narsej Lackovič, Vika Žunič, Sabina Germšek Kotnik, Franc Jesenik, Branko Krajnc in Niko Miholič.
Ekipa brez delitev na levo in desno
Sestavljanje liste je bilo po njegovih besedah težko. Za politično apatijo krivi tudi državno politiko s stalnimi prepiri, nekateri pa so se bali, da bi se jim kdo maščeval, če lista ne uspe. Kandidatom je že na začetku postavil jasno pravilo.
»Nima veze, ali ste levi ali desni, verni ali ateisti, o teh temah se ne bomo pogovarjali. Pomembno je samo, kaj lahko s svojim znanjem prinesete naši občini,« je povedal Miholič.
Na listi so med drugim nekdanji ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec in nekdanji ravnatelj glasbene šole Stanislav Lašič. Za stanovanjsko področje sta zadolženi Vika Žunič z upravne enote in Jelka Munda iz gradbeništva.
Kmetijstvo pokriva Sabina Gemšek, gasilce Dušan Križan. Med najmlajšimi sta Edina Makovec in Timoteja Korošec, ki delata z mladimi in pri festivalih. Na listi sta še Saša Pirher in Mateja Miklič. Od ekipe pričakuje tudi kritiko.
»Pomembno mi je, da so to ljudje, ki mi bodo rekli: ‘Niko, tu nimaš prav, to je napačna smer, dajmo drugače.’ Dobronamerna in iskrena kritika je dobra, ker se le tako dopolnjujemo,« je dejal kandidat.
Volivke in volivci bodo po njegovih besedah izbirali med ohranjanjem dosedanjega stanja in novim pristopom k razvoju občine.
Naročnik: Niko Miholič
