Pri rehabilitaciji starejših po možganski kapi prihaja do izrazite neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev. Starejši nad 70 let in kronični bolniki niso obravnavani enako oziroma nimajo enakega dostopa do storitev rehabilitacije po možganski kapi kot drugi. Možganska kap letno prizadene okrog 4.500 Slovencev, okoli 20 odstotkov jih umre. Le desetina bolnikov po poškodbah oziroma bolezni možganov je deležna ustrezne nevropsihološke in logopedske rehabilitacije.
Kam poslati starejšega bolnika?
Po končanem bolnišničnem zdravljenju se običajno pojavi vprašanje, kam poslati starejšega bolnika, saj rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča ali zdraviliška rehabilitacija nista vedno dostopni. Prav tako prihaja do situacij, ko omenjene obravnave niso dovolj in bolnikovo stanje zahteva kontinuirano nadaljevanje rehabilitacije.
Na podlagi konkretnih izkušenj pri delu s starejšimi in odzivanja na potrebe so v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, razvili program celovite in kakovostne rehabilitacije po možganski kapi. Osnovni namen rehabilitacije je doseči čim večjo stopnjo neodvisnosti in samostojnosti posameznika pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti in vrnitvi v domače okolje.
Mobilna rehabilitacijska služba za starejše na domu
V okviru projekta Potenciali prebivalcev in institucij Pomurja v zmanjševanju zdravstvenih in socialnih neenakosti starejših v lokalnih okoljih, ki je sofinanciran s pomočjo Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, so v DOSOR-ju vzpostavili mobilno rehabilitacijsko službo za starejše na domu, ki temelji na potrebah starejših zunaj institucionalizirane oskrbe. Ker je storitev samoplačniška, si prizadevajo, da bi bila dostopna vsem starejšim bolnikom in da bi se vključila med storitve, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi podeljene koncesije. Poleg tega so izvedli izobraževanja za svojce in osebe, ki negujejo starejše na domu. Opažajo, da prihaja zaradi nezadostne usposobljenosti za kakovostno oskrbo, ki jo večinoma izvajajo zaposlene ženske, do prevelikih fizičnih in čustvenih obremenitev teh. Zato bodo z izvajanjem usposabljanj še naprej v pomoč pri čedalje bolj rastočih potrebah po podpornem okolju za kakovostno nego svojcev na domu.
