Pojavlja se težava verodostojnosti
McLuhanova predpostavka o svetu kot o globalni vasi postaja po zaslugi razvoja elektronskih medijev vedno bolj realna. S konvergenco se odmikamo od ustaljenih vzorcev medijskega trga ter vstopamo v polje raznovrstnosti in neslutenih razsežnosti. Vendar pa ta napredek vnaša v družbo in medijski prostor določeno zmedo, ki je posledica heterogenosti medijski kanalov. V zadnjem času smo recimo priča dvema novima trendoma, ki zamenjujeta oziroma dopolnjujeta klasične medije v njihovem poslanstvu. To sta spletni dnevnik (blog) in pa ene vrste spletni radio podcast (uporabniku so avtomatično nalagajo avdio- in videovsebine). Pri tej zmedi na medijskem trgu pa postaja osrednjo vprašanje oziroma težava verodostojnost medijev, čeprav te težave ni moč zanemariti niti pri klasičnih medijih, kajti pri novodobnih medijih izginja funkcija regulatorja vsebin oziroma vsebinskega urednika.
Prav ti trendi so bili povod za raziskovanje medijskega trga, ki so se ga lotili študenti Fakultete za družbene vede. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu maju 2006 z reševanjem anketnega vprašalnika. Anketiranje je bilo opravljeno na dveh gimnazijah, in sicer na Gimnaziji Murska Sobota (opravil Matej Ficko) in na Gimnaziji Poljane Ljubljana (opravil Miha Likar). Delež anketirancev po obeh šolah je bil približno enak, prav tako tudi pri odgovorih ni prihajalo do opaznejših odstopanj, zato so bili zbrani podatki združeni. Vsem anketirancem je bila zagotovljena anonimnost, s čimer se je poskušalo doseči čimbolj objektivne rezultate. Pri pripravi vprašalnika je bila najprej uporabljena operacionalizacija, s čimer so bili razbiti pojmi na različne dimenzije. Pojem verodostojnosti je bil recimo razdeljen na »zaupanje v medij«, »objektivno poročanje« in »neresnične informacije«. Pojem zadovoljevanja potreb pa je bil razdeljen na »informiranje«, »izobraževanje«, »razvedrilo«, »socializacijo«. Isto je bilo storjeno tudi za časovno uporabo medija. Potem so bila na podlagi indikatorjev oblikovana konkretna vprašanja. Vprašanja so bila zaprtega tipa, vendar dovolj precizna za ugotavljanje točne slike. Anketiranci so svoje mnenje podajali z obkroževanjem. Pri vseh vprašanjih razen pri zadnjem je bilo moč obkrožiti le en odgovor. Vzorec je obsegal 296 anketirancev.
Cilji raziskovanja so bili naslednji: ugotoviti, koliko časa anketiranci uporabljajo določene vrste medijev, katerim vrstam medijev najbolj zaupajo ter s katerimi vrstami medijev zadovoljujejo največ potreb. Mediji imajo namreč štiri funkcije: izobraževalno, socializacijsko, informacijsko in razvedrilno.
Analiza podatkov je pokazala, da se mladim zdijo klasični mediji (televizija, radio, časopis) verodostojnejši v primerjavi s spletnimi mediji. Podatki so pokazali, da mladi bolj zaupajo televiziji, časopisu in radiu kot pa spletnim medijem. Do podobnih zaključkov je moč priti tudi ob vprašanju objektivnosti. Mladi namreč menijo, da televizija, časopis in radio poročajo bolj objektivno kot spletni mediji. Dodatna potrditev je sledila tudi pri vprašanju, kje mladi najdejo največ informacij, ki se kasneje izkažejo za neresnične. Tukaj so daleč pred vsemi na prvem mestu spletni mediji. Pri količini uporabe medijev so na prvem mestu internetni mediji, sledijo televizijski, radio in časopis. Potrebe anketirancev so bile razdeljene na sledeč način: potreba po informiranju, potreba po izobraževanju, potreba po razvedrilu ter potreba po socializaciji, kar so tudi glavne funkcije medijev. Z izračunom frekvence zadovoljevanja teh potreb so na prvem mestu ravno spletni mediji. Sledijo televizijski, časopis in radio. Rezultati so zanimiv pokazatelj stanja na »medijskem trgu«, kjer vedno bolj dominantno vlogo prevzema svetovni splet - tako po količini uporabe kot po načinu. Vendarle pa ostaja težava z verodostojnostjo, kar pa je posledica heterogenosti.
PRILOGA: Analiza podatkov
Starost anketirancev je od 14 do 20 let (povprečna starost je 16,6 let). Delež moških v anketi je 35,8 %, žensk pa 64,2 %.
Sledi sklop vprašanj, s katerimi se je preverjala verodostojnost določene vrste medija. Vprašanje se je glasilo: Katerim medijem najbolj zaupate?
Sodeč po rezultatih več kot polovica anketiranih najbolj zaupa televizijskim medijem. Sledi odgovor, da ne zaupajo nobenim medijem. Tretji po vrsti je časopis, zatem spletni mediji in na koncu radio.
Naslednje vprašanje je bilo: Katere vrste mediji po tvojem mnenju poročajo najbolj objektivno?
Tudi pri tem vprašanju je največji delež pripadel televizijskim medijem. Sledijo časopis, radio ter na koncu spletni mediji.
Zadnje vprašanje v tem sklopu: V katerih vrstah medijev najdeš največ informacij, ki se kasneje izkažejo za neresnične?
Pri tem vprašanju pa nedvomno prvo mesto zasedajo spletni mediji. Na drugem mestu je časopis, na tretjem televizijski mediji in na zadnjem radio.
V tem sklopu vprašanj se je preverjala količina uporabe določene vrste medija. Anketirance so odgovarjali na vprašanje Koliko časa dnevno spremljaš navedene vrste medijev?
Iz podanega grafa je težko razbrati povprečno uporabo določenega medija, zato je sledil izračun aritmetične sredine. V razredih (do 0.5 ure, do 1 ure, od 1 do 2 ure, od 2 do 4 ure, nad 4 ure) je bilo za računanje upoštevana sredina razredov (do 0.5 ure; sredina je 0.25 ure, do 1 ure; sredina je 0.5 ure, od 1 do 2 ure; sredina je 1.5 ure, od 2 do 4 ure; sredina je 3 ure, nad 4 ure; sredino je 5 ur). Po množenju frekvenc s sredinami razredov in deljenju s številom anketirancev so se izoblikovali sledeči rezultati: anketiranci najbolj uporabljajo internet z 1,72 ure dnevno, televizijo dnevno spremljajo 1,48 ure, radio 0,93 ure in časopis 0,33 ure.
Zadnje vprašanje je bilo razdeljeno na več podvprašanj, in sicer je bilo možno za vsak medij obkrožiti več odgovorov oziroma potreb, ki jih anketiranci zadovoljujejo z uporabo določenega medija. Vprašanje: Katere vrste medijev spremljaš, da bi zadovoljeval naslednje vrste potreb (obkroži; možnih tudi več odgovorov)?
Tudi v tem primeru je iz grafa zelo težko razbrati, s katerim medijem mladi zadovoljujejo največ potreb glede na funkcije medijev (informacijska, izobraževalna, razvedrilna in socializacijska funkcija). To je bilo storjeno na ta način, da so se seštele frekvence vseh potreb, ki jih mladi zadovoljujejo z določeno vrsto medija. Po seštevku sodeč so glede na to na prvem mestu spletni mediji, tesno sledijo televizijski, na repu pa sta časopis in radio.
Opomba: Na osi Y je v grafih navedeno število anketirancev.
