Strokovnjaki o HE na Muri: ZA in PROTI

Danilo šef: »Od narave in ljudi nikoli nismo vzeli več, kot smo sposobni vrniti!«

O morebitni gradnji hidroelektrarn na reki Muri smo se pogovarjali z Danilom šefom, direktorjem Dravskih elektrarn Maribor, ki pri projektu nastopa kot investitor. Prvi mož vodilnega podjetja na področju izrabe obnovljivih energetskih virov v Sloveniji meni, da je o vrednosti naložbe v tem trenutku še prezgodaj govoriti. »Pred nami so najprej strokovno zahtevne in drage študije, pri izdelavi katerih bodo sodelovali številni strokovnjaki. že sama vrednost investicije v študije je visoka, saj njeno vrednost ocenjujemo na okoli milijardo tolarjev. Projekt elektrarn na Muri ima multidisciplinarni značaj in povezuje več področij: kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in gospodarstvo. Vsako od teh področij bo zastavljalo številna vprašanja, na katera bo treba poiskati odgovore, ki so potrebni za odločitev o gradnji,« pravi šef.

Po njegovem mnenju je gradnja elektrarn mogoča šele takrat, ko so končani vsi postopki njihovega umeščanja v prostor, ki jih vodi država. »Vsekakor gradnje ne pričakujemo pred letom 2012. Računamo, da še vsaj šest let ne bo prišlo do lokacijskih načrtov. Sedaj bomo pripravili novo idejno zasnovo, v kateri bodo predstavljeni vsi izzivi. K pripravi te idejne študije bomo povabili strokovnjake in okoljevarstvenike. Z njo bomo predstavili Pomurcem, kaj bo prinesla izgradnja verige HE na Muri,« meni direktor DEM. Pravi, da bodo dokumenti iz 60-ih let prejšnjega stoletja sicer dobra osnova, bo pa treba vse načrte prenoviti. »Ta trenutek proučujemo preko 300 študij, ki so bile narejene za področje Mure. Pričakujem, da bo Mura postala aktualna po letu 2012, do takrat pa nas čaka še veliko dela in potrebna bo velika mera strpnosti med nami, da bomo lahko korektno pripravili vse odgovore, ki zanimajo tako ljudi, ki tam živijo, kot seveda tudi nas kot investitorja, ki si tam šele želi živeti in delovati,« zatrjuje prvi mož mariborskega podjetja.

Osem hidroelektrarn na Muri naj bi po šefovih besedah proizvedlo približno 8 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar pomeni pokritje celotnega letnega porasta porabe električne energije v Sloveniji, ki iz leta v leto narašča. Mura naj bi dobila pretočne elektrarne, ki so z energetskega vidika manj ugodne kot akumulacijske, vendar pa šef zatrjuje, da se bodo zanje odločili zato, ker predstavljajo manjši poseg v prostor kot akumulacijske.
Po direktorjevem mnenju je velika razlika v pristopu, saj gre za večnamenske objekte. »Tehnološko so tipi elektrarn ostali nespremenjeni, saj še vedno predvidevamo vgradnjo dveh turbin v en objekt. Velike spremembe pa so predvsem v umestitvi objektov v prostor, kjer nova zakonodaja natančno opredeljuje vse postopke njihovega umeščanja v prostor. Objekti bodo projektirani tako, da bodo kar najmanj opazni v občutljivem okolju krajine in v prostoru, ki ga bodo zasedali. Elektrarne, postavljene v rečno strugo, imajo vsekakor vpliv na okolje, a s premišljenimi rešitvami lahko krajino tudi varujejo in bogatijo. Sama izvedba takih objektov je v svetu znana, saj uporabljene rešitve objekte skrijejo v okolje ter na ta način najmanj moteče vplivajo na izgled krajine. Z najnovejšimi tehničnimi dognanji praktično ni izziva, ki mu strokovnjaki ne bi bili kos,« pojasnjuje šef.

Danilo šef poudarja: »DEM je družba, ki deluje na trgu in seveda jo pri naložbah vodi ekonomski interes, a od narave in ljudi nikoli nismo vzeli več, kot smo sposobni vrniti!« Namigovanja o morebitnem referendumu direktor DEM komentira: »Projekt gradnje HE na Muri je za DEM gospodarski, ne politični projekt, zato tega kot investitor ne želimo in ne moremo komentirati. čeprav bodo skozi ta projekt verjetno številni iskali možnost lastne promocije. Projekt izgradnje ima svoje mesto v nacionalnem energetskem programu (NEP), ki so ga pripravljali ne le energetiki, temveč tudi ekologi, ekonomisti ter strokovnjaki drugih ved. Prav je, da jim zaupamo. Vsak ima pravico do lastnega mnenja in vsako mnenje spoštujemo. Zavedamo pa se, da so bili ljudje velikokrat že vznemirjeni, saj ideje za izkoriščanje Mure segajo v šestdeseta leta, danes pa je to že tretja idejna zasnova. Prav zato študijam namenjamo toliko pozornosti. Pred ljudi želimo stopiti z jasnimi odgovori na njihova vprašanja in jim omogočiti, da se odločijo na podlagi dejstev,« zaključuje šef.

Glede enačenja projekta izpred dvajsetih let in sedanjega je gornjeradgonski župan skeptičen, saj pravi: »Projekta pred dvajsetimi leti in sedanjega projekta ni mogoče primerjati. Tukaj ne gre za identično stvar. Izgradnja HE na Muri je takrat pomenila potopitev Apaškega doline, danes pa gre izključno za pretočne elektrarne, ki so popolnoma nekaj drugega.«

Anton Kampuš meni, da referenduma na to temo ne bo. »Nihče ne bo našim občanom vsiljeval ničesar oz. občani se bodo sami odločali. Nobene pravice nimajo centri moči odločati o tistem, kar se bo dogajalo ob Muri! Elektrarn za vsako ceno ne bo, razen če bodo parametri kazali, da je to dobro za naše okolje in da bodo ljudje sprejeli ta projekt za svojega. Odločitev bo sprejeta po tehtnem premisleku,« zaključuje Kampuš.

Darja Matjašec: »Vnaprejšnje odločanje za ali proti, ne da bi vedeli, zakaj, lahko prinese vsem več škode kot koristi!«

Univerzitetna diplomirana inženirka krajinske arhitekture Darja Matjašec, zaposlena na Regionalni razvojni agenciji Mura, meni, da je govoriti o kakršnem koli vplivu HE na Muri na okolje in prostor v tem trenutku preuranjeno in tudi neodgovorno. »S strokovnega vidika se vplivi določajo šele takrat, ko je poseg v prostor natančneje opredeljen. V kolikor se izkaže, da so vplivi prehudi in nesprejemljivi, prihaja do različnih optimizacij posegov v prostor, pomeni pa tudi upoštevanje standardov, zakonov in podzakonskih aktov,« pravi krajinska arhitektka in dodaja, da se pri načrtovanju tako velikih posegov, kot je ta, išče najbolj sprejemljiva rešitev med vsemi možnimi, ki sloni na najboljši kombinaciji rezultatov vrednotenj z različnih vidikov.

Obljubljeno zlivanje hidroelekrarn z okolico strokovnjakinja z RRA Mura komentira: »Z okolico se lahko poseg v prostor zlije tudi takrat, ko se z njim poistovetijo lokalne skupnosti. Potrebno se je namreč zavedati, da vsak nov poseg v prostor vnaša spremembe. Ljudje najraje vidijo, da se življenje okoli njih ne spreminja in da ostaja tako, kakršno pač je v danem trenutku. če jim mediji in naravovarstveniki ves čas dopovedujejo, da je reka Mura pravljična, romantična in naravno neokrnjena reka, jo pač tako vidijo, pri tem pa se ne zavedajo, da reka Mura že dolgo ni več naravna, da je obmurski log degradiran, da imamo v njem črna odlagališča odpadkov, še več, imamo celo legalna odlagališča komunalnih odpadkov, da domačini in naključni sprehajalci kjerkoli puščamo odpadke, v obmurskem logu pa imamo tudi gramozne jame, legalne in take, ki to tudi niso. To kaže na brezbrižen odnos prebivalcev in družbe do reke Mure nasploh, medtem ko je izgradnja HE na Muri prikladna tema, s katero si lahko z javnim nasprotovanjem nabiramo politične točke ali se kakorkoli drugače osebno promoviramo, pri tem pa računamo na razno razne koristi.«

O pozitivnih učinkih gradnje hidroelektrarn Darja Matjašec meni: »Vsak nov poseg v prostor se izvaja zaradi določenih pozitivnih učinkov, sicer ga ne bi načrtovali. Prostorski načrtovalci imajo pri načrtovanju posega nalogo, da z vidika vplivov na okolje in na urbanoregionalni razvoj načrtujejo tako rešitev, ki bo delala najmanj škode v prostoru, lahko pa najdejo tudi možnost, da deluje nov poseg celo koristno na prostor in okolje.« Postopke načrtovanja državnih posegov v prostor pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, nad njimi pa bdijo tudi druge državne institucije in vse lokalne pristojne ustanove. Po mnenju krajinske arhitektke so vse dolžne spoštovati in zagovarjati javni interes. »Pri tem je pomembno, da se lokalne skupnosti in vsi zainteresirani posamezniki pripravijo na načrtovanje posega tako, da se o njem pustijo čim bolje informirati. Vnaprejšnje odločanje za ali proti, ne da bi vedeli, zakaj, lahko prinese vsem več škode kot koristi. Temu smo lahko bili priča v naših krajih ob načrtovanju pomurskega avtocestnega kraka. Ker je s strani domačinov prihajalo do velikih nasprotovanj, Pomurci danes še vedno nimamo avtoceste, medtem ko jo ima že dolgo večina regij. V njih se je načrtovanje avtocestnega kraka začelo mnogo kasneje kot pri nas. Podobno se je zgodilo tudi s potencialno lokacijo odlagališča nizkoradioaktivnih odpadkov v Veliki Polani. Ta je padla zaradi tako ali drugače zainteresiranih demagoško nastrojenih posameznikov, ki so navajali argumente, ki to sploh niso bili,« je kritična Darja Matjašec.

»Ustrezno načrtovana izgradnja HE na Muri bi morala upoštevati tudi nadomestne ukrepe z vidika izboljšanja naravnega stanja reke Mure z obmurskim logom vred. Pri tem morajo prebivalci biti pripravljeni objektivno razumeti realno stanje in to tudi sami zahtevati tako, da se postavijo na pogajalsko pozicijo s konstruktivni argumenti, pri tem pa si najdejo zaveznike, ki se ne bodo okoriščali na njihov račun,« zaključuje krajinska arhitektka Darja Matjašec.

Simon Balažic: »Hidroelektrarne prinašajo energijo, a hkrati odnašajo naravo!«

Diplomirani inženir gradbeništva Simon Balažic, ki Muro raziskuje že več let, pravi, da lahko primernost določene reke za hidroenergetsko izkoriščanje določimo na podlagi padca, količina vode in reliefa. »Ker ima Mura pri nas majhen padec ter neugoden relief, velja za manj primerno za hidroenergetsko izkoriščanje. Trenutno se nahajamo v energetski krizi, tako da je postala Mura kljub ne ravno idealnim karakteristikam zanimiva za energetsko izkoriščanje. Z izgradnjo verige hidroelektrarn bi realno gledano Mura lahko dodala med 2-3 % električne energije k celotni elektroenergetski bilanci Slovenije.«

Balažic opozarja na problem neraziskanosti Mure, kjer izpostavlja predvsem vodomerne postaje. »Med proučevanjem reke Mure sem imel možnost vpogleda v meritve vodostajev v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Izdelal sem manjšo analizo in ugotovil, da vodomerna postaja v Gornji Radgoni ne meri, kot bi bilo to potrebno. Problem je prodišče na sredini Mure, ki ves čas spreminja svojo obliko, in zato podatki meritev niso točni. Na Muri bi bilo potrebno postaviti več vodomernih postaj. Sedaj imamo samo dve, v Gornji Radgoni in Radencih, pa še ti dve sta postavljeni v razmaku 5 km, medtem ko imamo 94 km Mure. Z mrežo vodomernih postaj bi lahko dobili bazo informacij, s katerimi bi pridobili podatke za operativno rabo. Pristojne sem na to že opozarjal, vendar se ni še nič spremenilo.« Balažic pravi, da se problem opazovanja Mure vleče iz preteklosti, saj se v nekdanji državi Jugoslaviji Mure ni zdelo smiselno opazovati, tako da je obstoječa infrastruktura zelo zanemarjena. »Ravno tako sem si ogledal hidrološko študijo, ki je bila narejena pred 25 leti. Spet se je pokazalo, da je Mura za obdelovalce popolnoma nepoznana reka. Sicer je pa zadnja poplava v lanskem avgustu razkrila, kako neuspešna sta bila planiranje in gradnja vodnih objektov na območju ob Muri. Nismo varni niti pred 25-letno poplavno vodo, kaj šele pred 100-letno. Prav tako je zadnja poplava pokazala, da je slovenski del Mure od vseh štirih obmurskih držav najslabše obdelan. Zato so nove kvalitetne raziskave nujno potrebne,« dodaja Simon Balažic.

V Avstriji je velika večina hidroelektrarn na Muri je pretočnih. Balažic pravi: »Mura je v Avstriji približno 45-odstotno izkoriščena. Avstrijska štajerska porabi letno kakih 8.000 Gwh električne energije, iz Mure pokrije ca. 20 % porabe. Njihov del Mure je zaradi boljših naravnih pogojev (večji padec, ugodnejši relief) primernejši za hidroenergetsko izkoriščanje. Avstrijci izkoriščajo energijo iz Mure za zelo industrializirano območje med Lipnico in Leobnom. Tu so jeklarska in usnjarska industrija in industrija celuloze, ki porabi veliko energije, ta daje tudi veliko delovnih mest. V tem so videli tudi smisel, da postavijo hidroelektrarne, saj so na istem mestu surovine in energija. Pri nas v Pomurju tega ni, ni nobene industrije, oziroma je še tisto, kar je bilo, na žalost propadlo in tudi surovin ni. Pomurje je predvsem kmetijsko območje, saj so zanj tu najustreznejši pogoji. Avstrijski in slovenski del porečja Mure skoraj nemogoče primerjati. Avstrijske izkušnje kažejo na to, da so hidroelektrarne velik poseg v okolje, ki prinaša energijo, a hkrati odnaša naravo.«

Simon Balažic o razliki med pretočnimi in akumulacijskimi elektrarnami pojasnjuje: »Pri pretočnih so to manjše količine vode – približno 10.000 m3 vode, pri akumulacijskih pa so količine vode precej večje – kakih 1.000.000 m3. Druga razlika je v izrabi vode, pretočne uporabljajo tisto vodo, ki je v reki na razpolago, medtem ko imajo akumulacijske sposobnost zadrževanja vode in s tem prilagajanja potrebam po električni energiji. Glede na naravne danosti Mure pri nas in potrebo po električni energiji bi z vidika ekonomske upravičenosti bile verjetno bolj primerne akumulacijske hidroelektrarne. Rentabilnost pretočnih je vprašljiva, kajti gradnja hidroelektrarn v nižinskem delu je precej draga, tako da se postavlja vprašanje, če so murske elektrarne sploh rentabilne. že v Avstriji so v spodnjem toku Mure hidroelektrarne bližajo meji rentabilnosti. Pri hidroelektrarni Spielfeld se je investicija povrnila šele po 25 letih. Vsekakor morajo biti narejeni dobri izračuni, ki morajo temeljiti na kvalitetnih podatkih o Muri, ki pa trenutno niso na voljo. Ravno tako bi morali narediti kvalitetno hidrološko študijo Mure in šele nato bi sledilo tehtanje hidroelektrarne DA ali NE!«

Balažic meni, da bo morebitna izgradnja hidroelektrarn v našem delu Mure imela zelo velik vpliv v območju izgradnje in tudi izven območja izgradnje. »Prostor pri Muri predstavlja nek neodvisen kontinuum – murski gozd, ki je omejen z visokovodnimi nasipi. V tem prostoru imajo stik murska voda, živalske in rastlinske vrste ter človek. Ob postavitvi hidroelektrarn se lahko zgodi, da bo ta kontinuum vržen iz ravnovesja ali celo za vedno izgubljen. Danes v našem delu Mure močno čutimo vpliv avstrijskih elektrarn, ki se kaže v poglabljanju in poslabšani poplavni varnosti. Lanska poplava v avgustu je pokazala razmere na terenu. Zato lahko z izgradnjo HE pričakujemo dodatno poslabšanje poplavne varnosti dolvodno od Veržeja, kar bi prizadelo občine Veržej, Beltinci, Ljutomer, Razkrižje, črenšovci in Lendava. Prav tako je pričakovati, da se bo Mura v tem delu začela še močneje poglabljati,« zaključuje Balažic.

Napačna interpretacija Slavinčevih besed

Naknadno pa smo še prejeli razlago poslanca dr. Mitje Slavinca v zvezi z besedami, ki jih je izrekel na tiskovni konferenci v Termah 3000. Nekateri mediji so njegove tamkajšnje besede interpretirali kot podporo gradnji elektrarn na reki Muri. Izjavo je razložil: "Kot fizik se zavedam pomena energije in izkoriščanja obnovljivih energijskih virov, vendar je treba v primeru reke Mure biti zelo pazljiv. Reka Mura Pomurcem namreč pomeni veliko več kot recimo Drava ljudem ob njej. Mura je simbol Pomurja, zato se tudi moramo odločiti za prioritete nadaljnjega gospodarskega razvoja Pomurja, ali bo to sonaravni turizem ali izkoriščanje energetskih virov z radikalno degradacijo okolja. Prav zaradi tega sem se tudi eksplicitno opredelil proti akumulacijskim hidroelektrarnam na reki Muri, kot so bile predvidene v projektih izpred približno 20 let. Reka Mura ni le neka voda, ki po koritu teče skozi Pomurje."
Naklonjenost elektrarnam na Muri pa nekateri pripisujejo tudi poslancu Gezi Džubanu, ki pa razlage svoje izjave do danes ni podal. M. P.