V Pomurju vedno manj kmetijske dejavnosti.
Od leta 2005 se je število kmetij v Pomurju zmanjšalo za več kot 3900, vse manj je govedoreje.
Kot so ugotavljali na torkovi okrogli mizi na Tišini, posvečeni prihodnosti kmetijstva v Pomurju, se mladi vse manj odločajo za kmetovanje, ravno generacijska prenova pa je v panogi nujna.
Informacijska točka Europe Direct Pomurje, Zveza govedorejcev Pomurja in Govedorejsko društvo Tišina so dogodek pripravili z namenom razprave o prihodnosti kmetijskega sektorja v Pomurju, izzivih, s katerimi se soočajo kmetje v regiji, in vidikih za prihodnji razvoj tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni.
Ne gre za propad kmetij, ampak za opuščanje kmetijske dejavnosti
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je opozoril, da se je od leta 2005 do 2023 število kmetij v Pomurju zmanjšalo za 3910.
A kot je dodal, ne gre za propad kmetij, ampak za opuščanje kmetijske dejavnosti. Opuščene kmetije nato velikokrat prevzemajo druge kmetije in se tako razvijajo.
»Ne smemo govoriti o tem, da kmetije propadajo, ampak so se mladi odločili, da ne bodo kmetovali.« V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju je v zadnjem obdobju prišlo do zmanjšanja kmetij in naraščanja dopolnilnih dejavnosti.
Upad števila kmetij je pri tem najmanjši v Prlekiji, posebej na območju Gornje Radgone, največji pa na območju Lendave in Krajinskega parka Goričko.
»Smo v alarmantnih razmerah«
V Pomurju se krči tudi govedoreja, je povedal vodja oddelka za živinorejo Kmetijske gozdarske zbornice Murska Sobota Aleš Horvat. Tako število kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, kot samo število živali se manjša.
Tudi tu pa obstajajo razlike znotraj Pomurja. V Prlekiji je upad nekoliko manjši kot v goričkem in ravninskem delu Prekmurja.
Večina udeležencev okrogle mize je poudarila pomanjkanje interesa mladih, da bi prevzeli kmetije. V Sloveniji je le 4,6 odstotka mladih kmetov, starih do 35 let, je povedala vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina.
»To je pod evropskim povprečjem. To je številka, ki nam nekako kaže na to, da smo v alarmantnih razmerah. Če bomo želeli imeli trajnostno kmetijstvo in tiste, ki izvajajo to dejavnost, bomo zagotovo morali generacijsko prenovo zelo dobro nasloviti.«
Vedno več kmetij se ukvarja z eko kmetijstvom
Mladi se ne odločajo za prevzem kmetij, ker nimajo socialne in dohodkovne varnosti, dostopa do kmetijskih zemljišč in dobrega dostopa do finančnih sredstev, imajo pa visoke stroške. Poleg vsega je po mnenju Letine treba urediti tudi vprašanje ugleda kmeta v širši družbi.
»Ugled kmetijstva je v širši družbi zapostavljen. V veliki meri se pretvarjamo, da je kmet cenjen, na koncu ni tako. Ko gremo v trgovino, vedno izberemo tuje in cenejše izdelke. Ne zavedamo se, da s svojim nakupom podpiramo kmetijstvo, ki ga želimo imeti,« je opozorila.
Je pa Kapun poudaril, da se vedno več kmetij, tudi večje, ukvarja z eko kmetijstvom. Tu pa se srečujejo s težavo, kam s pridelki. Prihaja tudi do nadgradnje biodinamičnega kmetijstva. »
V prihodnosti moramo narediti čim več na tem, da obstanejo tudi male mešane kmetije, ki pa bodo najverjetneje tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti. Moramo se zavedati, da vsaka kmetija ni sposobna za tovrstne dejavnosti,« je še opozoril.
Ponovno predstavili možnost namakanja kmetijskih površin z vodo iz Mure
Župan Tišine Franc Horvat je predstavil možnost namakanja kmetijskih površin z vodo iz Mure. Kot je dejal, bi bilo to možno zaradi izjemne vodnatosti reke, a je treba opraviti določene posege. Odtekanje vode iz reke bi pri tem bilo sonaravno, kar pomeni, da posegi v naravo ne bi bili veliki.
Kot je dodal, imajo v sosednji Avstriji in na Poljskem že tovrstne sisteme namakanja. Izpostavil je tudi problematiko namakanja iz podtalnice. To bi lahko povzročilo nižanje podtalne vode, kar bi lahko vodilo v težave z dobavo pitne vode.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Franc Bogovič.
