Samanta Baranja iz Vaneče: "Ključna ženska leta 2014"
Samanta Baranja, bodoča doktorica jezikoslovja, je posebno romsko dekle iz Vanče vasi, ki premika meje in razbija stereotipe. Samanta je po izobrazbi diplomirana profesorica nemškega jezika s književnostjo, trenutno pa končuje še doktorat iz jezikoslovja. Je tudi ustanovljiteljica prvega romskega akademskega kluba v Sloveniji. Trenutno je zaposlena kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, kjer se med drugim posveča vprašanjem vzgoje in izobraževanja romskih otrok in raziskovanju romskega jezika.
Samanta je klub delu v Ljubljani zelo aktivna tudi v domačem Prekmurju. Spodbuja mlade Rome k izobraževanju in je promotorka razvojnih priložnosti v naši regi. V Okviru evropskega natečaja "Women are Future," je letos pridobila laskavi naslov: Ključna ženska. O tem kako je potekala njena izobraževalna pot in kako se je soočala s predsodki, pa v spodnjem intervjuju.
Si se v času šolanja, kdaj srečala s predsodki do romske manjšine? Je to kako vplivalo na tvoje odraščanje?
Ne spomnim se, da bi v času šolanja bila na kakršen koli način diskriminirana, v bistvu imam na celoten proces izobraževanja zelo lepe spomine. V vrtec sem začela hoditi že s tremi oz. štirimi leti, za kar bom mojim domačim in pedagoškemu osebju vrtca na Tišini vedno zelo hvaležna, saj sem mnenja, da ravno kakovostni predšolski programi ogromno prispevajo k boljši učni uspešnosti v šoli in posledično bolj kvalitetnemu življenju.
Kako bi ocenila izobrazbeno raven Romov v Pomurju?
V bistvu je na to vprašanje kar težko odgovoriti, ker se stanje na tem področju razlikuje od naselja do naselja, od družine do družine. Splošno gledano, pri večjem deležu Romov izobrazba na žalost ne kotira visoko na lestvici vrednot, velik odstotek Romov ima zaključeno osnovno šolo ali manj, rajši se odločajo za delo v sosednji Avstriji. Je pa res, da se vedno več mladih Romov vpisuje v srednje šole.
Se mladi Romi odločajo za študij?
Romski akademski klub je bil med drugim ustanovljen tudi zaradi tega, da ugotovimo, koliko romskih študentov je v Sloveniji, da se med sabo spoznamo in povežemo, da si izmenjamo izkušnje, težave, predloge… V Romskem akademskem klubu imamo trenutno romske študente na dodiplomskem študiju nemščine in ruščine, predšolske vzgoje, arhitekture in turizma ter na podiplomskem študiju jezikoslovja, medkulturnega menedžmenta in medijev.
Kako je z delovnimi navadami, je kot Rom težje pridi do zaposlitev in zaupanja delodajalcev?
Romi so na žalost še vedno težje zaposljivi, predvsem zaradi nizke izobraženosti in diskriminacije s strani delodajalcev. Še vedno se namreč dogaja to, da kakšnega Roma, pa četudi izobraženega, zaradi tipičnega romskega priimka niti ne povabijo na razgovor.
Kakšna je situacija med mladimi Romi glede zaposlovanja in iskanja priložnosti v Pomurju?
V Pomurju obstaja zelo malo možnosti za zaposlovanje Romov, zato je veliko Romov že od nekdaj zaposlenih v sosednji Avstriji, sami pravijo, da tamkajšnjim delodajalcem ni pomembno poreklo, ampak učinkovitost pri samem delu.
Kje se vidiš v prihodnje, boš ostala v LJ, ali se vračaš v Prekmurje?
Po zaključku študija bi rada posebno pozornost namenila tematikam s področja dvojezičnosti in inkluzije. Kot članica svetovalne skupine v mednarodni mreži REYN se bom še naprej zavzemala za zgodnje vključevanje romskih otrok v kakovostne predšolske programe. Glede na to, da veliko časa preživim na službenih poteh, ne vem, kam me bo odnesla pot… zagotovo pa vem, da bo Prekmurje za vedno ostalo v mojem srcu.
