Državna sekretarja Andrej Horvat in Franci But na obisku v Prekmurju
Državna sekretarja Andrej Horvat in Franci But sta se najprej sestala s predstavniki Mestne občine Murska Sobota, si ogledala podjetja Panvita, Pomurske mlekarne, Minicom in šunkarno Kodila, srečala pa sta še s predstavniki Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, Razvojne agencije Sinergija in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Kmetijstvo in razvoj podeželja doslej še nista bila vključena v okvir reform in prav to je bil namen tega obiska. Država namreč mora v kratkem pripraviti državni razvojni program in evropske dokumente za črpanje strukturnih sredstev v obdobju 2007-2013.
Kot je povedal sekretar Horvat, želi njihova služba že leta 2007 najperspektivnejšim ponuditi projekte, da uspeli uresničiti zapisano v strategiji razvoja do leta 2013; in to je, da bi na tem področju po letu 2010 dosegli povprečje Evropske unije. "Slovenija mora v novi finančni perspektivi izhajati iz koncepta velikih projektov oziroma pripravljati projekte na tej ravni. Naša država ima gospodarstvo skoncentrirano na različnih področjih in Pomurje ima vsekakor velik potencial na področjih kmetijstva, razvoja podeželja in predelovalne industrije," je povedal Horvat. V nadaljevanju je povedal še, da se gospodarstvo in izobraževanje morata tesneje povezati ter da naj so visokošolska središča tam, kjer ima gospodarstvo interes, da bi vlagalo v raziskave in razvoj ter razvijalo razvojne centre. Po njegovem mnenju bi se morali poenotiti sorodni projekti in skupno nastopiti do države, na primer pri biopridelavi plina oziroma električne električne energije, kjer je zdaj več nosilcev.
"Naše ministrstvo je pred kratkim predlagalo, da bi bil razvoj podeželja ena razvojnih prioritet do leta 2023," je povedal sekratar But, saj ravno na podeželju živi okoli 60 odstotkov vseh Slovencev. V obdobju 2007-2013 bo razvoju podeželja na razpolago približno 1,1 milijarda evrov, od tega nekje 800 milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov.
Sekretar But je predstavil strateški razvojni dokument, ki je opredeljen v štirih oseh. Prva os bo namenjena spodbujanju konkurenčnosti v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, druga os pa bo namenjena okolju.
Tretja os bo novost, saj bo namenjena uvajanju nekmetijskih dejavnosti na podeželju, kar pomeni podporo ustanavljanju mikropodjetij. Za to os bo namenjenih 10 do 15 odstotkov celotnega denarja za razvoj podeželja. četrta os pa pomeni, da bo lokalni ravni prepuščena odločitev, kateri programi s posameznih osi bodo podprti, pri čemer bo del financiranja prispevala lokalna skupnost, za ta del naj bi namenili od 2,5 do 5 odstotkov denarja za razvoj podeželja.
"V obdobju sedmih let bo šlo za učenje terena, kako bi na bolj inteligenten in bolj smiselen način podpirali razvojno naravnane projekte," je povedal But.
Ob koncu je sekretar Horvat napovedal ponoven obisk Pomurja ob koncu junija skupaj s Klubom pomurskih poslancev v Ljubljani, ko si bodo ogledali, kaj je uspelo Pomurju dejansko vključiti v ta evropski razvojni program.
FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski
