Festival Akultur v Murski Soboti 17. in 18. oktobra
Festival, ki bo zajemal področje ekologije, kulture in dediščine, nas bo skozi različna predavanja, številnih projekcij in koncertov, popeljal k pretresanju trenutnih okoliščin okrog nas.
Pester program festivala
Na današnji tiskovni konferenci nam je organizacijski odbor predstavil program festivala. Prvi dan festivala se bo pričel s projekcijo filma režiserke Maje Prettner Prekmurje: preko meglic, ki tematizira in problematizira romantizacijo prekmurske pokrajine ter obenem želi predstaviti tudi bolj urbani vidik Prekmurja. Odprl se bo tudi sodobni muzej, kjer bodo razstavljene fotografije na temo okoljske problematike, inštalacije iz odpadnih materialov in kolekcija oblačil iz lana in konoplje, ki bo posvečena Murinim delavkam. Sledila bodo predavanja o pomenu reke Mure, predstavitev projekta Biomura, predavanje na temo identitet in mej na primeru porabskih Slovencev. Večer se bo zaključil v znamenju urbanega rap dueta Stekli psi. Drugi dan se bodo zvrstila tri predavanja na temo povezanosti prekmurskih lončarjev s Plečnikom, ogroženosti vodnih in obvodnih habitatov na območju na območju Pomurja in uporabo konoplje ter lana. V MIKK-ovem klubskem prostoru se bo ta dan predstavil kolektiv glasbenikov združenih pod skupnim imenom Miha Györek projekt (sodelujejo Miha Györek – saksofon, Alja Petric – vokal, Sebastjan Dominko – baskitara, Jože Zadravec – bobni). V svoji godbi bodo glasbeniki ljudsko pesem preoblekli v jazzovske aranžmaje s solističnimi vložki. Nastopil bo tudi Kleemar z zasedbo Därectalchex in Danom Kolaričem na cimbalah. Skorajda teden pozneje, 23. oktobra, pa bo potekalo še eno predavanje „Zakaj ilovica in bio gradnja“ O vsem tem in še čem se bomo seznanili na predavanju Stojana Habjaniča.
Več o samem programu: 1. dan in 2.dan
O čem sploh govorimo?
AKULTUR. Samo ime je sestavljeno iz treh delov, akademik, kultura in natura, ki sestavljajo celoten projekt. Glavni namen in koncept na katerem smo gradili je sestavljen iz teh treh delov, ki se ne dajo ločiti eden od drugega, saj sobivajo. Na vsakem koraku projekta smo se trudili biti 'akademiki', upoštevajoč naturo, se pravi upoštevanje tega, da se posameznika ne da ločiti od nje. Skozi celoten projekt pa se/smo se prav tako trudili razbiti stereotip kulture, 'kulturnosti', kulturnega in kaj sploh je kultura, če že je. Glede na to, da je vsak posameznik individum svojega kova in svojega mišljenja, ima tudi različno interpretacijo kulture, umetnosti, estetike, itn.
Festival bo osveščal javnost z ekološkim tonom. Prav tako želite s festivalom razbiti novodobne mite o konoplji, estetiki, dediščini. Zakaj?
Ker je skrajni čas, da ljudje nehajo le tarnati ampak začnejo govoriti stvari na glas. Prav tako, pa sem mnenja, da je holistični pogled na vseh področjih potrebno vzpostaviti s tem, ko ljudi pripraviš do razmišljanja in jim ponujaš nove, drugačne stvari, ki so dobre 'kakovosti' in niso le kot se je izrazil pevec Siddarte v eni od pesmi, sranje ki nam ga filajo na police. Zato si želimo, da tudi iz našega festivala obiskovalci odidejo z novo idejo, z novimi občutki. Kulturo razmišljanja in bivanja je možno vzpostaviti s tem, da ljudem ponudiš kaj več in ne le stvari, ki so jim samoumnevne. Zato smo se na našem festivalu spomnili na dedke, babice in strice, ki so (pre)večkrat pozabljeni. Učimo se od njih.
Kakšna je po vašem mnenju identiteta naravne in kulturne dediščine Pomurja? Se dediščina spreminja hitreje kot miselnost ljudi. Imamo sploh kakšen vpliv na te spremembe?
Identiteta naravne in kulturne dediščine. Težko bi odgovorila, ker se mi zdi da je identiteta nedefinirana celo pri naravi in dediščini. Dediščina pa se spreminja hitreje kot miselnost ljudi, saj se stvari na dediščino nalagajo iz dneva v dan, se pravi, da dediščina izgublja svojo identiteto, določa pa našo identiteto. Definiramo jo s pomočjo opozicij, oziroma negacij, tako je sila uporabna za čaščenje »naših« in izključevanje »drugih«. Ker je dediščina vedno bila last elit, odraža govor vladajoče predpostavke, prav tako kultura.
Na festivalu bo veliko govora tudi o vodi. Kakšen odnos imamo do vode? Znamo vodo ceniti naše naravno bogastvo ali jo jemljemo kot nekaj samoumevnega?
Nimamo odnosa, stvari se nam zdijo samoumnevne. Prav s tem namenom smo posneli oglas, ki se predvaja na lokalnih televizijah. Vendar pa naš oglas ne služi le lastni promociji, ampak gre tukaj za osveščanje posameznika o dejanskem stanju naokrog. 'Kaos' okrog nas, je postal banalnost vsakdanjika. Prav zato je skrajni čas, da se prebudimo !
Ali lahko poveste nekaj glavnih imen in dogodkov, ki gostijo na Festivalu Akultur?
Kot zanimivost lahko povem, da prihaja avtobus iz Filozofske fakultete in z njim tudi nekateri predavatelji. Vito Hazler, Dejan Rengeo, Jelka Pšajd, Branko Bakan, Simon Balažic, Jasmina Papič, Boštjana žajdela, en teden kasneje pa nam bo predaval tudi Stojan Habjanič. Posebej zanimive pa so tudi inštalacije, ki niso postavljene v samem gradu ampak stojijo na različnih lokacijah, BTC, ploščad pred galerijo, park.
