Posojila, ki so jih v avstrijski banki Raiffeisen St. Stefan pretežno najemali Prekmurci, so se za mnoge izkazala kot pretkana past. Prekmurski par zdaj išče pravico na avstrijskem sodišču, banka pa trdi, da je vse, kar so storili, zakonito.
Zaradi najema “sanjskega” posojila sta se Renato Ritlop in Lidija Bohnec iz Suhega Vrha, kot prva odločila na avstrijskih tleh sprožiti sodni spor. S pomočjo dunajske odvetniške družbe Plankel Mayrhofer&Partner tožita banko Raiffeisen St. Stefan za 35.500 evrov odškodnine.
Prepričana, da dolgujeta le še 12.900 evrov, a banka zahteva dobrih 65.000 evrov
Tožnika sta leta 2003 najela 65.000 evrov posojila in sta doslej banki plačala že 116.870 evrov, poroča častnik Dnevnik. Prepričana sta bila, da banki dolgujeta le še 12.900 evrov. Vendar se je zgodilo, da je banka napovedala izvršbo na hipotekarni nepremičnini, češ da ji dolgujeta še 65.142 evrov.
Vztrajata, da dolgujeta manj, kot zatrjuje banka
Prekmurca sta prepričana, da ju je avstrijska banka naplahtala, in terjata začasno odredbo, s katero bi sodišče ustavilo izvršilni postopek na njuni nepremični. Izpostavljata, da jima banka ni nikoli poslala kontne kartice, iz katere bi bil razviden njun dejanski dolg, še poroča častnik. Ta izpisek, ki bi razkril podlago za izračun neodplačanega zneska, sta večkrat terjala od banke, pa ga nista nikoli dobila. Vztrajata tudi pri oceni, da banki dolgujeta bistveno manj, kot ta zatrjuje v izvršilnem postopku.
Sporazumni dogovor najbrž ne bo mogoč
Burnost razprave na minulem naroku je nakazala, da sprti stranki najbrž ne bosta zmogli doseči sporazumnega dogovora.
»Zdaj je mir, zdaj pa naj bo res mir!« je ukazala predsedujoča sodnica, da bi ustavila glasno prerekanje med Ritlopovim pooblaščencem Svenom Rudolfom Thorstensenom in odvetnikom tožene banke Ottom Werschitzem.
Dražba nepremičnine razpisana že čez dva tedna
V središču njunega prerekanja na deželnem sodišču za civilne pravde v Gradcu je bilo pravno vprašanje, ali je avstrijsko sodišče sploh pristojno za izdajo začasne odredbe, s katero bi tožnika banki onemogočila dokončanje izvršilnega postopka v Sloveniji. Ritlop je opozoril, da je že čez dva tedna razpisana dražba njegove stanovanjske hiše, kar pa so predstavniki banke zanikali.
Vpleten tudi "gospod B"
Razprava je še razkrila, kako zahtevna je pravzaprav pravda. Raiffeisnov pooblaščenec je izpostavil, da so izpolnili zahtevo o izročitvi konto kartice, vendar tožnika pri izračunu nista upoštevala nakazil, ki da jih je kar v njunem imenu opravil »gospod B«. Ta je od leta 2011 v osebnem stečaju, njegov stečajni upravitelj pa od banke zdaj terja vračilo nakazanega denarja. »Banka je razkrila dopis stečajnega upravitelja šele po tistem, ko smo zoper njih vložili tožbo,« je poudaril odvetnik Thorstensen.
Tožnika Ritlop in Bohnec v svoji avstrijski tožbi navajata, ljudje, povezani z banko, njuno nepremičnino v Suhem Vrhu radi spravili na dražbo, nato pa bi jo posredniki poceni odkupili in dobičkonosno prodali naprej.
V štajerskem združenju Raiffeisen bank vse očitke vseskozi zavračajo in trdijo, da njihove banke v Sloveniji niso nikoli poslovale nezakonito.
