Prekmurska iža glavni gostinec
Po zaprtju ljutomerskega hotela Jeruzalem na Glavnem trgu se je pojavljalo vprašanje kdo bo glavni gostinec na sejmu – prejšnja leta je to vedno bil hotel, čeprav je sodeloval vsak večji gostilničar v Prlekiji. Večino obiskovalcev sejma je tako presenetilo, da je to letos bila Prekmurska iža. Ljudi pa je bolj kot regionalno poreklo zmotilo predvsem dejstvo, da glavni gostinec ni nihče od domačih gostilničarjev – predvsem zato, ker so le-ti zatrjevali, da te možnosti niti niso dobili.
Interesa domačih gostincev ni bilo
Za odgovor smo se obrnili na Valenitna Odarja, ki nam je povedal, da se organizacija vsakega sejma prične že v mesecu aprilu. »Ponudba o gostinski ponudbi je bila posredovana vsem večjim gostincem v UE Ljutomer, tako da so imeli vsi gostinski ponudniki možnost sodelovanja. Osebno smo kontaktirali 6 večjih ponudnikov, vendar ni bilo interesa za sodelovanje«, so bile njegove besede na očitke, da je bila Prekmurska iža izbrana mimo vseh domačih gostincev. Predsednik TD Ljutomer je še zatrdil, da sta bila na 25. prleškem sejmu dva enakovredna ponudnika, Terme Banovci in Prekmurska iža.
Zaslužek ne more biti motivacija
Letos se je na sejmu tretje leto zapored predstavilo Športno društvo Prlek, ki na prireditvi sodelujejo kot gostinci. Zaradi domače ponudbe – »kruh z zoblom in lükom« in domače vinske kapljice, ter šankom iz slamnatih bal, so bili ena izmed stojnic, kjer se je ustavilo in zadržalo največ obiskovalcev. Na vprašanje zakaj na prleškem sejmu ne sodelujejo kot glavni gostinski, odgovarjajo, da si verjetno tudi oni kot večina prleških gostincev, ne upajo. Robert Žuman, v ŠD Prlek odgovoren za prleški sejem, pravi: »Ker smo na sejmu prisotni že tretje leto, nas ljudje poznajo in vedo, da naša stojnica ni tipično zaslužkarska, kajti vsako leto postrežemo s tipično prleškimi dobrotami kar zastonj, pijačo pa prodajamo po simboličnih cenah. Z zaslužkom od sejma nočemo obogateti, želimo si le pokriti nekatere športne dejavnosti društva. Sem mnenja, da prleški sejem ni prireditev, kjer bi bil edini namen bajen zaslužek - nismo Prleki že od nekdaj sloveli po svoji prijaznosti, dobrosrčnosti in hudomušnosti?«.
Pomanjkanje družabnih prireditev v Ljutomeru
Žuman dodaja, da verjame, da TD Ljutomer ravna po svojih najboljših močeh, vendar pa to ni bilo prvič ko na kakšni tradicionalni prireditvi v prleški prestolnici ni bilo domačih gostincev. »Si lahko zamislite, da Prlekija ne premore niti enega dovolj pogumnega gostinca, da prevzame vsaj takšne prleške praznike kot sta prleški sejem ter martinovanje?« še pove. Mnogi pa menijo, da se v ozadju problema organizacije prleškega sejma, ki stane 7.500 evrov, skriva nezadovoljstvo z vodilnimi v Turističnem društvu Ljutomer, med drugim tudi z Odarjem, ki je predsednik društva že dobro desetletje.
