Predstavitev projekta Hitrost

»Projekt Hitrost je predlagal inšpektor Sušan na sektorju za promet generalne policijske uprave in je bil v lanskem letu izveden na območju Policijske postaje Kranj ter imel zelo dobre rezultate. Letos pa se projekt poskusno izvaja še na PP Maribor 2 in PP Murska Sobota. Traja eno leto, zaključi pa se z zaključnim poročilom. Poudaril bi, da se je o vsebini projekta in njegovem poteku zanimala tudi Evropska komisija za varnost prometa, ki je na svojih spletnih straneh tudi objavila potek in rezultate projekta z območja PP Kranj,« je v uvodu povedal pomočnik komandirja na PP Murska Sobota Denis Zupančič. V nadaljevanju je predstavil še, zakaj so se odločili za ta projekt, cilje in sam potek.

ZAKAJ PROJEKT HITROST?

- zaradi zahtev, ki so opredeljene v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa
- ker je hitrost najpogostejši (20 % vseh nesreč) in najbolj »krvav« vzrok prometnih nesreč (40 % vseh smrtnih nesreč) – slovensko povprečje
- zagotoviti kontinuirano zmanjševanje števila prometnih nesreč z vzrokom hitrost
- zaradi pogostih pritožb, da se policisti pojavljajo na točkah, ki po hitrosti niso problematične
- upoštevanje teoretičnih izhodišč in rezultatov raziskav, opravljenih na temo »učinek policijskega nadzora na hitrost«

CILJI PROJEKTA

- glavni cilj je zmanjšati število prometnih nesreč zaradi hitrosti in preprečitev najhujših posledic
- z izvajanjem sistematičnih nadzorov, ki bodo v 90 % usmerjenih v odseke, ki po hitrosti izstopajo, zagotoviti še nadaljnje upadanje posledic in števila prometnih nesreč zaradi hitrosti
- zagotoviti ustrezno sorazmerje med prisotnostjo policistov na bolj in manj problematičnih odsekih
- povečati kvaliteto policijsko – nadzorstvenih aktivnosti na področju nadzora hitrosti
- prispevati svoj delež k uspešnemu doseganju ciljev iz Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa
- prispevati svoj delež k doseganju ciljev iz Akcijskega programa dela EU na področju varnosti cestnega prometa do leta 2010
- z vstopom v EU vzpostaviti evropsko primerljiv sistem nadzora hitrosti
- ovreči pogoste pritožbe javnosti, da policisti umirjajo hitrost na odsekih, ki niso varnostno problematični
- vzpostaviti proaktivno komunikacijo z javnostjo ter mediji ter jih seznaniti s posledicami prehitre vožnje ter s prednostmi, ki jih prinaša umiritev hitrosti
- zadržati in v skladu z možnostmi povečati dokaj ugodno podporo javnosti našim nadzorstvenim aktivnostim na področju hitrosti

POTEK PROJEKTA

I. faza
- pregled cestne signalizacije
- izvedba skritih meritev povprečnih hitrosti (to se je že izvedlo v mesecu decembru 2005)

II. faza – Analiziranje

Kriteriji za izdelavo analize:

- v analizo se zajame tiste prometne nesreče, katerih vzrok so neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, premajhna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje
- problematičnost odsekov se oceni na podlagi števila prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, prometnih nesreč z materialno škodo

III. faza – Izvajanje nadzora

Na ta način se je izdelala tabela najbolj problematičnih cestnih odsekov na območju policijske enote, ki so razdeljeni po naslednjem sistemu:

- »črni odseki« – pet najbolj problematičnih odsekov po hitrosti. Gre za odseke z visoko oceno tveganja glede hitrosti

- »rdeči odseki« – pet problematičnih odsekov po hitrosti, ki ne dosegajo ocene tveganja črnih odsekov, pa po kriterijih analize še vedno izstopajo

- »modri odseki« – neomejeno število ostalih odsekov, ki jih izberemo po načelu situacijske preventive, glede na želje občanov in glede na druge operativne potrebe

Na »črnih odseki« in »rdečih odseki« se na podlagi analize določijo najbolj kritične mikrolokacije in časovna obdobja, v katerih so se zgodile najhujše prometne nesreče.

Med »črne odseke« spadajo: relacije Murska Sobota–Gederovci, Murska Sobota–Petanjci, Martjanci–Moravske Toplice, Lipovci–Bratonci in Markišavci–Puconci.

»Rdeči odseki« so relacije Martjanci–Murska Sobota, Gederovci–Cankova, Cankova–Kuzma, Gornji Petrovci–Martjanci ter Lendavska ulica v Murski Soboti.

V »modre odseke«, ki jih je največ (21), spadajo preostale nevarnejše relacije, mesta v Murski Soboti in v okoliških krajih.

Policija bo skušala v času izvajanja projekta (eno leto) zagotoviti ustrezno razmerje količine meritev glede na posamezne odseke in sicer:

- 70 % vseh meritev se mora izvesti na črnih odsekih,
- 20 % vseh meritev se mora izvesti na rdečih odsekih,
- 10 % vseh meritev se mora izvesti na modrih odsekih.

Izvajale se bodo tri oblike nadzora: popolnoma viden, pol viden ter neviden nadzor.

Na črnih in rdečih odsekih se bo izvajal popolnoma viden nadzor, največkrat z laserskimi merilniki hitrosti (vozniki lahko opazijo nadzor in po potrebi zmanjšajo hitrosti ter se tako izognejo ukrepanju policije) ali pol viden nadzor (ko se kontrolo prometa da opaziti prepozno, da bi vozniki zmanjšali hitrost) – recimo statični radarji z bliskavicami ali opazovalec iz nadvoza.

Na modrih odsekih se največkrat izvaja pol viden ali neviden nadzor.

IV. faza – Medijska podpora

- seznanjanje medijev in lokalnih skupnosti o poteku projekta
- sprotno obveščanje medijev o poostrenih nadzorih hitrosti, ki jih bo izvajala policijska enota
- sprotno obveščanje javnosti o prometnih nesrečah zaradi hitrosti s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom
- predstavitev končnih rezultatov ob zaključku projekta

Na območju Operativno- komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota so v preteklem tedenskem obdobju obravnavali 216 primerov, izstopajo predvsem povoženja divjadi, ki jih je bilo kar 50. Zgodili sta se dve prometni nesreči z lažjimi telesnimi poškodbami, prometnih nesreč z materialno škodo pa je bilo 27. Najvišja izmerjena hitrost znotraj naselja je bila 86 km/h (Beltinci), najvišjo stopnjo alkoholiziranosti pa so zabeležili v Lomanošah (1,14 mg/l). Storjenih je bilo 10 tatvin, bilo pa je tudi 7 vlomov. Kršitev javnega miru in reda na javnih krajih je bilo 13, kolikor je bilo tudi kršitev javnega miru in reda v zasebnih prostorih.

Krimimaliteta

Dne 18. 1. 2006 je oškodovanec na bankomatu v Dobrovniku dvignil 37 tisoč tolarjev, ki jih je nato pozabil v reži bankomata in odšel. Neznanec je izkoristil nepazljivost oškodovanca in denar vzel. Lendavski policisti bodo zoper neznanega storilca spisali kazensko ovadbo.

Dne 22. 1. 2006 so policisti obravnavali vlom v poslovne prostore gospodarske družbe v Beltincih. Ugotovili so, da je neznanec ponoči prišel v poslovne prostore, kjer je vlomil tudi v blagajno, iz katere je odnesel 550.000 tolarjev. Ukradel je še prenosni računalnik in videokamero, tako je nastala skupna škoda v vrednosti milijon tolarjev.

Kriminalisti sektorja kriminalistične policije (SKP) so podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo z območja UE Gornja Radgona, ki je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika RS, saj je dvema delavcema izplačal dnevnice in terenski dodatek v višini okrog 1,8 milijona tolarjev, čeprav do tega nista bila upravičena.