Hidroelektrarne na Muri, sončne elektrarne v Slovenskih goricah, premog na Goričkem in zemeljski plin v Lendavi?
»Z Zeleno knjigo začenjamo javno razpravo in pripravo novega Nacionalnega energetskega programa za Slovenijo. Njen namen je spodbuditi javno razpravo o strateških vprašanjih razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 za oblikovanje kvalitetnih izhodišč novega nacionalnega energetskega programa,« je zapisano v uvodu Zelene knjige, ki jo je pri Institutu Jožef Stefan naročilo Ministrstvo za gospodarstvo. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo Ivo Novak je na današnji okrogli mizi v Murski Soboti opozoril na visok koeficient energetske intenzivnosti v Sloveniji, ki se izračunava po formuli poraba energije deljena z bruto domačim proizvodom. Novak to dejstvo deloma pripisuje tudi dediščini Jugoslavije, ki je mnoge velike porabnike elektrike na takratnem nacionalnem nivoju umestila v Slovenijo.
Slaba realizacija ukrepov
Zelena knjiga in NEP naj bi med drugim pripomogla k izboljšanju koeficienta energetske intenzivnosti in povečala energetsko učinkovitost. Kot so opozorili nekateri udeleženci okrogle mize, pa obstaja nevarnost, da bodo zamisli zopet ostale zgolj na papirju. Po nekaterih podatkih naj bi bilo uresničenih zgolj 5 odstotkov ukrepov, ki so bili opredeljeni v zadnjem NEP-u. »Potrebno je vedeti, da je pri energetiki pomembno dolgoročno načrtovanje, saj tudi izvedba določenih ukrepov zahteva daljše obdobje. Če bi se danes odločili za jedrsko elektrarno, bi bila ta končana šele leta 2023, saj so pri tovrstnih projektih potrebni dolgi roki za koncipiranje,« je povedal Ivo Novak.
Kombinacija ekologije in energetike
Pomurski poslanec Anton Kampuš je podobno kot na marčevskem simpoziju o naravnih in kulturnih vrednostih reke Mure, strokovnjake pozval, da pripravijo strokovne podlage, ki bodo služile kot osnova za odločanje o energetiki v pokrajini in državi. Kampuš se je dotaknil predvsem energetskega potenciala reke Mure. »Nadaljnje korake glede Mure ni mogoče načrtovati zgolj z vidika ekologije ali zgolj z vidika energetske izrabe. Potrebna je kombinacija obojega. Potrebno pa se je zavedati, da bi energetska izraba, ki bi bila podrejena ekološki sanaciji Mure, prinesla tudi številne koristi za regijo. Povečala bi se poplavna varnost, reko bi lahko izkoriščali za namakanje in izboljšali komunalno infrastrukturo. Potrebno se je zavedati, da je pri takšnih investicijah do 30 odstotkov sredstev namenjenih za investicije v lokalnih skupnostih,« je na okrogli mizi povedal Kampuš, ki je ob tem opozoril še na možnost sončnih elektrarn v Slovenskih goricah, raziskave premoga na Goričkem in skladiščenje zemeljskega plina v Lendavi.
Premalo pozornosti geotermalni energiji
Direktor Regionalne razvojne agencije Mure Danilo Krapec je povedal, da se sam bolj zavzema za negawatte, kot za megawatte in opozoril na zanimiv podatek, da pomurska gospodarska proizvodnja energetsko potratna, prebivalci pa energetsko varčni. Podobno kot Krapec je tudi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah povedal, da v zdajšnjem predlogu Zelene knjige pogreša več pozornosti geotermiji. Kot je razložil član PAZU Rafael Mihalič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je geotermija v Pomurju problematična za pridobivanje električne energije, saj je nizkotemperaturna in bi bila izraba glede na vložena sredstva dokaj nizka. Mihalič je še povedal, da so elektrarne na Muri iz energetskega vidika idealna priložnost. Obenem pa bi zaradi dejstva, da je znanje za gradnjo tovrstnih objektov v Sloveniji na visokem nivoju, denar ostal v Sloveniji. »Jasno pa je, da pri tem ni možno zagotoviti vseh ekoloških kriterijev. Obenem pa se je potrebno zavedati, da ekologija stane,« je še povedal Rafael Mihalič, ki je opozoril še, da gre pri idejah o fotovoltaičnih elektrarnah v Slovenskih goricah zgolj za »butično« proizvodnjo, ki prinaša le nekaj kilovatov.
Danilo Krapec: »Nobena regija si sama ni delala elektrarn«
Eden izmed pripravljalcev Zelene knjige Zvonko Košnjer je opozoril na dejstvo, da Pomurje nima nobenega večjega objekta. »Pri reki Muri je potrebno iz faze besed preiti k načrtovanju. Iz energetskega vidika gre pri Muri za dober projekt. Ne pričakujte pa od Ljubljančanov, da vam bodo prišli v regijo delat energetiko. Potrebno je pričeti s projekti tukaj,« je povedal Košnjer. Na to izjavo se je ostro odzval direktor RRA Mura Danilo Krapec. »Nobena regija si sama ni delala elektrarn. To niso počeli niti v Posavju, kjer trenutno gradijo elektrarne na spodnji Savi,« je povedal Krapec in opozoril še na to, da so v preteklosti energetski projekti v regiji nastajali, vendar so bili na nivoju države zaustavljeni.
Premalo pozornosti javnemu interesu
Stojan Habjanič, ki se je v debato vključil iz publike, je opozoril na to, da je pri energiji vedno potrebno obravnavati dve plati, proizvajalce in potrošnike. Habjanič je opozoril, da je v zdajšnjem predlogu Zelene knjige premalo pozornosti namenjene klimatskim spremembam, ki vplivajo na energetski izplen. Hidroenergetski potencial reke Mure naj bi se zaradi klimatskih sprememb v prihodnjih letih zmanjšal za 25 odstotkov. Del Zelene knjige naj bi bila tudi regionalna energetska ekonomija, ki bi imela tudi regionalne vzvode za energetsko politiko, je še dejal Stojan Habjanič, ki je opozoril še na dejstvo, da se nekateri že sprejeti ukrepi ne izvajajo.
NEP do sredine 2010
Gospodarsko ministrstvo naj bi na podlagi izpostavljenih dilem in odzivov na zeleno knjigo pripravilo odgovore v noveli resolucije o nacionalnem energetskem programu. Strokovne podlage za nacionalni energetski program pa naj bi na gospodarskem ministrstvu pripravili ob koncu leta. Procedura sprejemanja nacionalnega energetskega programa v vladi bo po pričakovanjih končana do marca 2010, v državnem zboru pa do sredine prihodnjega leta.
