Pridelovalci v pokrajini ob Muri se letos ponovno spopadajo s pomanjkanjem padavin in posledično izpadom pridelka, ki za primer suše ni predmet zavarovanja.
Pomurskim kmetom se letos ob nadpovprečno visokih temperaturah ponovno obeta slab donos pridelkov. Največ škode bo pri pšenici in koruzi, skoraj zaustavljena je tudi rast buč. Direktor murskosoboškega kmetisko gozdarskega zavoda Franc Režonja ob tem izpostavlja še dejstvo, ki v sušnih obdobjih najbolj tare kmete – nobena suša ni predmet zavarovanja, kar pomeni direktni izpad dohodka pomurskim kmetom.
Pričakovana izguba pridelkov
Po skoraj enomesečnem pomanjkanju padavin je pridelek domačih kmetov zdesetkan, posebej na območju, kjer prevladuje dokaj proniciljiva plast zemlje. "Največje težave se pojavljajo na t.i. območju Tišina – Odranci – Turnišče – Murska Sobota, kjer je visoka propustnost in plast ne zadržuje vlago," trdi direktor omenjenega zavoda, ki se bo letos spopadel tako s količinsko izgubo, kot z izgubo kvalitete pridelkov. Po besedah direktorja rastline pri temperaturah nad 30 stopinj ne živijo, kar se odraža pri sami kvaliteti, kot je primer pšenice. "Analiza je pokazala dosti manjšo vrednost beljakovin, manjša bo tudi količina. Pričakujemo najmanj 15 odstotno izgubo donosa pridelka," glede letošnje pšenice pravi Režonja.
Suša ni predmet zavarovanja
Letošnja suša bo neposredno vplivala na dohodke pomurskih kmetov, saj izguba pridelka zaradi suše ni predmet zavarovanja, kot je pri pozebi ali drugih vremenskih ujmah. V pokrajini ob Muri je suša prizadela tudi višino podtalnice, ki se po padavinskem primanjkljaju v zimskih mesecih ponovno niža. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so že opozorili na nadaljevanje sušnega obdobja do jesenskega deževja.
