Z Dragom Kocbekom, vodjo Enote vodnikov službenih psov Petanjci smo se pogovarjali o dresiranju policijskih psov, njihovi učinkovitosti in o načinih uporabe policijskih psov.
Enota vodnikov službenih psov Petanjci (EVSP) deluje v okviru Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota. Ustanovljena je bila leta 1994, ko so združili takratne vodnike iz posameznih policijskih postaj in ob prostorih nekdanji stražnici zgradili nove prostore za službene pse. S tem so uresničili dolgoletne želje po enotni ureditvi dela s službeni psi Policije. Trenutno je v EVSP enajst službenih psov, eden izmed njih je bil zaradi zdravstvenih težav pred kratkim upokojen.
Med vodnikom in psom mora biti popolno zaupanje
Med policisti in službenimi psi mora biti stkana posebna vez, saj so vodniki osebe, ki rade delajo s psmi, so do njih ljubeznivi, obenem pa morajo dobro poznati tudi kinološko delo. Vodnik mora namreč skrbeti za psa, ga negovati, skrbeti za njegovo zdravje ter poskrbeti za vzdrževanje osebne telesne pripravljenosti in pripravljenosti psa. Popoln uspeh in “sodelovanje” med psom in njegovim gospodarjem je možno le, če vlada medsebojno zaupanje, prav tako pa je potrebna velika mera vztrajnosti. Seveda pa ne gre brez treninga in usposabljanj, ki se jih mora vodnik s svojim psom redno udeleževati.
.jpg)
Šolanje poteka pet mesecev
“Vodniki se morajo s svojim psom udeleževati skupnih vaj in letnih usposabljanj. Kar se tiče samega šolanja, se to izvaja v Ljubljani, točneje v Gmajnicah , kjer je Oddelek za šolanje službenih psov Policije,” nam razloži Drago Kocbek, vodja EVSP. Šolanje poteka v dveh delih, in sicer priprava na tečaj, ki jo opravi inštruktor šole in nato pet-mesečni tečaj, ki ga s psom opravi kandidat. Med šolanjem se opravijo mnogi preizkusi, kot so navezanost na vodnika, kjer mora pes lajati, ko njegov gospodar odhaja in se poizkušati iztrgati iz primeža druge osebe. Pes mora z vodnikom tudi skozi temačne prostore, kjer mora pokazati sproščenost in pripravljenost na igro, prav tako pa mora biti uspešen pri iskanju predmeta v vozilu, obenem pa ne sme pokazati strahu pri sredstvih, ki povzročajo pok.
V skrajnih primerih se psa uporabi tudi za napad na kršitelja
Ko pes in vodnik uspešno prestaneta šolanje napoči “čas za akcijo”. Pri svojem delu se vodniki največkrat srečujejo z nadzorom državne meje, varovanjem javnih prireditev, iskanju ljudi, posredovanjih pri večjih in množičnih kršitvah javnega reda in miru. V omenjenih primerih službeni psi služijo kot “pripomoček”, prav tako pa se jih da uporabiti še na drugi način - kot prisilno sredstvo. “V tem primeru pse uporabljamo tam, kjer upravičeno pričakujemo hujše kršitve. Takrat se psa lahko uporablja tudi kot neposredno sredstvo za delovanje, napad na osebo,” nam pove Kocbek, ki dodaja, da imajo psi velik preventivni učinek, saj se kršitelji ob pogledu na psa velikokrat umirijo. “Njihova navzočnost velikokrat pripomore k uspešni izvedni postopkov,” pravi.
Najpogostejša uporaba psa z nagobčnikom, ki ni na vrvici
Vodniki lahko pse uporabijo na več različnih načinov. Prvi je z nagobčnikom in na vrvici, kjer so izenačeni pogoji z uporabo plinskega razpršilca, fizične sile ali palice. ”Izredno učinkovita in pogosta je uporaba psa z nagobčnikom, a brez vrvice, kjer pes obvlada kršitelja. Ob množičnih kršitvah javnega reda in miru ponavadi uporabimo psa brez nagobčnika, a vseeno na vrvici. Zelo redke so uporabe psa brez nagobčnika in brez vrvice. To storimo v primerih, ko so ogrožena življenja in je kršitelj nevaren za okolico. Takšno uporabo psa bi lahko enačili z uporabo strelnega orožja,” zanimiv podatek razkrije Kocbek.
Za konec dodajmo, da vodnik s svojim psom v osmih do devetih letih sodelovanja preživi približno 176 ur mesečno. Glede na to, da se v tem času navežeta eden na drugega, je redna praksa takšna, da vodnik psa "po koncu kariere" odkupi in doma skrbi zanj.
