Predsednik Planinskega društva Matica Murska Sobota Grega Donša je v oddaji Športna IDEA spregovoril o zahtevnih vzponih, varnosti in pomenu druženja.
Čeprav je Pomurje daleč od slovenskih visokogorskih vrhov, zanimanja za planinarjenje v regiji ne manjka.
Planinsko društvo Matica Murska Sobota vsako leto združuje okoli 400 članov, ki se podajajo tako na lažje pohode po domačih krajih kot na zahtevnejše visokogorske ture.
Predsednik društva Grega Donša je v oddaji Športna IDEA na televiziji IDEA spregovoril o delovanju društva, varnosti v gorah in pomenu druženja, ki ga prinaša planinarjenje.
Na Triglav popeljali 36 pohodnikov, več kot polovica prvič
Eden od letošnjih večjih podvigov društva je bil vzpon na Triglav, na katerega so popeljali 36 udeležencev. Med njimi je bilo kar 23 takšnih, ki so se na najvišji slovenski vrh povzpeli prvič.
Prav pri zahtevnejših turah je po Donševih besedah ključnega pomena dobra priprava in realna ocena sposobnosti udeležencev.
»Ko imaš prvopristopnike na tako zahtevni turi, moraš najprej preveriti, kdo te osebe so in ali so sposobne, da to turo tudi opravijo,« je pojasnil.
Društvo ima trenutno deset planinskih vodnikov, pri organiziranih pohodih pa sta vedno prisotna najmanj dva. Vodniki poleg vodenja skrbijo tudi za varnost udeležencev in jim pomagajo, če se med potjo pojavijo težave.
Brez primerne opreme je lahko obisk gora nevaren
Donša je opozoril, da planinarjenja ne gre podcenjevati. Tudi navidezno lažja pot lahko postane zahtevna, še posebej ob slabši telesni pripravljenosti ali neprimerni opremi.
Po njegovih besedah je najpomembnejša ustrezna obutev, prav tako pa je treba poskrbeti za primerna oblačila, dovolj hrane in tekočine.
»Prvo, kar mora vsak planinec imeti, je dobra obutev in primerna oblačila,« je poudaril.
Priporočil je večplastno oblačenje, saj se vremenske razmere v gorah lahko hitro spreminjajo. V nahrbtniku naj bodo tudi pripomočki za prvo pomoč, telefon in oprema za orientacijo.
Opozoril je še, da v Sloveniji gorski reševalci letno posredujejo približno 650-krat, pri čemer intervencije niso povezane le s planinarjenjem, temveč tudi z drugimi dejavnostmi v gorskem svetu.
Od osnovnošolcev do upokojencev in oseb s posebnimi potrebami
Posebnost soboškega planinskega društva je širok nabor dejavnosti, ki jih prilagajajo različnim generacijam in sposobnostim udeležencev.
Veliko sodelujejo z osnovnimi šolami v Murski Soboti in drugih pomurskih krajih, kjer delujejo tudi planinski krožki.
Organizirajo pohode za upokojence, zahtevnejše ture za izkušene planince in aktivnosti za osebe s posebnimi potrebami.Med drugim sodelujejo z Osnovno šolo IV Murska Sobota in Varstveno-delovnim centrom.
»Za vsako izmed teh skupin pripravimo pohode glede na njihove zmožnosti in želje,« je povedal Donša.
Pri pripravi pohodov sodelujejo tudi z učitelji in strokovnimi delavci, da lahko zagotovijo ustrezno zahtevnost poti in zadostno število vodnikov.
»Najhujše je, če nekdo celo pot nerga«
Poleg telesne pripravljenosti in primerne opreme pa je za uspešen pohod pomembno še nekaj – pozitivna naravnanost. Ko so Donšo vprašali, katero lastnost mora pohodnik prinesti s seboj, je odgovoril kratko.
»Pozitivo. Najhujše, kar lahko imaš v skupini, je nekdo, ki celo pot nerga, kako je pot huda in kako je dolga.«
Ob tem je poudaril, da pri pohodih ne gre za tekmovanje ali doseganje čim hitrejšega tempa.
Nasprotno, tudi načelnik vodnikov v njihovem društvu pogosto opozarja, da je treba hoditi počasneje in se prilagajati skupini.
Planinarjenje prinaša tudi nova prijateljstva
Donša je v pogovoru izpostavil še pomen prostovoljstva in pripadnosti društvu. Prav prostovoljci so po njegovih besedah ključni za uspešno izvedbo številnih aktivnosti. Planinski pohodi pa niso namenjeni zgolj rekreaciji.
Med udeleženci se spletajo prijateljstva, številni se povežejo tudi zunaj organiziranih aktivnosti in se pozneje na pohode odpravljajo v lastni režiji.
»To druženje ostane, dobiš prijatelje, morebiti tudi sodelavce,« je povedal.
Prav povezovanje ljudi, spodbujanje zdravega načina življenja in spoštovanje narave so po njegovih besedah osrednji razlogi za delovanje društva.
Čeprav so visoki vrhovi od Pomurja precej oddaljeni, možnosti za pohodništvo ne manjka niti v domačem okolju.
