Dvanajst prekmurskih občin iz sistema B pomurskega vodovoda se je znašlo na nasprotnih bregovih pri dogovarjanju o ureditvi vodovodnega omrežja.
Občini Beltinci in Murska Sobota namreč opozarjata, da bi ju predvideni sistem letno prikrajšal za skoraj 800.000 evrov, ki bi odtekali v preostale občine. Slednje že grozijo s tožbami.
Nujno soglasje, sicer grozi vračanje sredstev
Občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Moravske Toplice, Šalovci, Puconci, Kuzma, Hodoš, Rogašovci in Tišina zahtevajo, da občina Beltinci infrastrukturo novega skupnega pomurskega vodotoka prenese na skupno javno podjetje.
Grozi jim namreč vračanje evropskih sredstev, saj več kot 10.000 gospodinjstev na vodovod ne morejo priključiti, dokler svojega premoženja na skupno podjetje ne prenesejo vse občine.
Opozarjajo na nejasnosti
Kot poroča STA, občina Beltinci sicer ne oporeka prenosu premoženja, a ne pristajajo na nejasnosti v zvezi z upravljanjem, plačevanjem in podizvajalci, ki jih je moč zaslediti v elaboratu.
"Pogodba o upravljanju mora vključevati, kar je bilo sklenjeno v dogovorih med občinami, da se bodo lokalna komunalna podjetja vključila v sistem upravljanja oziroma vzdrževanje, tudi naše, imamo 10 zaposlenih in želimo, da delajo naprej. Želimo ostati dajalci soglasij na našem območju, moti nas 13 zaposlitev v novem podjetju, moti nas, ker po preteku petih let ni možnosti izstopa občine, če je preglasovana, izvzame naj se tudi proračunski sklad, ker ni dorečeno, kaj bo iz njega sofinancirano, kje, kako se bo delil denar, tudi o novih naložbah je možno preglasovanje," je za STA povedal beltinski župan Milan Kerman.
Zataknilo se je pri cenah
Elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe oskrba s pitno vodo lahko sprejme le svet ustanoviteljic, soboška občina pa mu nasprotuje, saj se je metodologija obračunavanja cene vode precej spremenila, odkar so se občine leta 2005 zavezale enotni ceni za uporabnike vodovoda. Predvsem jih torej skrbi hud finančni udarec.
Občine morajo namreč po zakonodaji pokrivati amortizacijsko vrednost omrežja, zato naj bi obračun omrežnine glede na storitev pomenil pretok omrežnine iz manj razvitih v razvite občine.
"Da bi občina svojim občanom zagotovila ceno omrežnine 11,13 evra, kot je to v primeru enotne omrežnine, bi v skladu s svojimi proračunskimi zmožnostmi morala ceno subvencionirati. Sedaj pa imajo ob njihovem stališču maksimalne prihodke iz naslova amortizacije oz. poslovnega najema, brez stroška subvencije na račun uporabnikov iz mestne občine Murska Sobota in Beltinci, ki plačujejo občutno več kot bi, če ne bi bilo enotne omrežnine," pojasnjujejo na soboški občini.
Tudi občina Beltinci bi tako bila prikrajšana za 130.000 evrov, a bi na predlagano ceno vendarle pristala, če bi se le upoštevala izkoriščenost omrežja.
"Ne moremo si dovoliti, da bi občan, ki je do zdaj za 10 kubičnih metrov plačeval 7,5 evra, zdaj plačeval več kot 18 evrov. Na svetu ustanoviteljic to stalno predlagamo, a smo stalno preglasovani, pogodba je stvar pogajanj, ne preglasovanj," je dejal Kerman.