Trgovski center Murska Sobota zahod
Pobudo za nastanek novega trgovskega centra na zahodni strani mesta si lahko tako razlagamo kot protiutež industrijsko in trgovsko močno razvitemu severovzhodnemu delu mesta.
Trenutno najbolj aktualna tema pogovorov prebivalcev murskosoboške občine in ostalih Prekmurcev je zagotovo gradnja novega trgovskega centra na obrobju mesta ob zahodni vpadnici. Mnenja o novi trgovski pridobitvi so deljena, skupno pa je zagotovo vprašanje, kdo je tisti, ki si je upal v projekt vložiti kar 4 milijarde tolarjev. Mestna občina Murska Sobota je s komaj 20.000 prebivalci po besedah nekaterih skoraj že prenasičena s trgovsko ponudbo, njena nadaljna širitev pa je nepotrebna. Drugi smatrajo obogatitev trgovske ponudbe v Murski Soboti kot nujni faktor gospodarskega napredka.
O tem, kakšna je trgovska sporočilnost in arhitekturna zasnova nakupovalnega centra z 18.000 kvadratnimi metri skupnih površin, smo se pogovarjali z direktorjem Imo-Reala Jožetom Horvatom ter arhitektom Andrejem Kalamarjem, direktorjem podjetja Studio Kalamar.
Na vprašanje, čemu je potreben nov nakupovalni center v Murski Soboti, nam je Horvat brez oklevanja odgovoril, da je po njegovem mnenju trgovska ponudba v Murski Soboti povsem neuravnoteženo razporejena, saj prednjači predvsem severnovzhodni del, zahodni je zanjo prikrajšan. Vsekakor se bodo lokacije novega centra najbolj razveselili prebivalci Goričkega in obmestnih vasi, ki ne bodo več primorani premagovati mestnih prometnih zamaškov in čakati ob železniških prehodih.
Glavni investitor novega trgovskega centra je družba Dobel, d. o. o., ki sta jo ustanovili podjetji Imo-Real, d. o. o., in SGP Pomgrad. Jože Horvat pravi, da se je ideja za gradnjo trgovskega centra na zahodu Murske Sobote porajala že pred šestimi leti, Kalamar pa dodaja, da je ta čas snovalcem dopuščal prevetritev vseh idej. Gradbeni načrt, kot ga lahko vidimo na sliki, je svojo končno obliko dobil šele pred nekaj meseci. Oblikovanje zunanjega in notranjega videza tako velikega objekta zahteva velik vložek idej in zamisli tako s strani arhitekta kot tudi investitorja, končna oblika pa je potem kompromis in skupek vseh.
Andrej Kalamar pravi, da je bila njegova lastna vizija in vizija investitorjev v primeru novega trgovska centra predvsem združitev sodobnega in funkcionalnega. Poudarek je na kakovostni obdelavi površin, maksimalnem izkoristku prostora ter zagotovitvi občutka ugodnosti ob obisku centra. Novi nakupovalni center, v katerem bo kot glavni živilski ponudnik kraljeval vsem dobro znani Spar, naj bi se tako od že obstoječega Sparovega nakupovalnega centra razlikoval predvsem po velikosti, modernejšem in predvsem drugačnem notranjem dizajnu ter po občutku zunanjega bivanja, ki bo dosežen po zaslugi steklenega stropa. Imena ostalih blagovnih znamk, ki imajo zakupljene prostore, nam Horvat zaradi poslovne etike in morebitnih dogovarjanj ni želel razkriti. Za nakup poslovnih in trgovskih prostorov v centru ni bilo razpisov, prostore so, kot dodaja Horvat v poslovnem žargonu, »stržili kar po ulici«. Poslovne naveze in stike z morebitnimi kupci si je investitor ustvaril že prej z gradnjo treh večjih centrov v Prekmurju, in sicer Trgovskega centra Mercator, Spara v Lendavi ter Nakupovalnega centra Beltinci.
Trgovski center bo sestavljen iz enega velikega in dveh manjših objektov, izmed katerih je eden namenjen trgovini s tehničnim blagom, drug pa mešani rabi z izborom trgovskih, servisnih in rekreativnih programov. Omeniti pa je potrebno tudi gradnjo parkirišča s 600 parkirnimi mesti, izgradnjo krožišča in zahodne obvoznice, preko katere bo trgovski center direktno navezan na avtocestni sistem.
Gradbeno dovoljenje za gradnjo splošnega trgovskega centra je investitor že pridobil, na ostali dve, dovoljenje za komunalno infrastrukturo ter dovoljenje za gradnjo križišča, pa še čaka.
Idejna zasnova nakupovalnega centra se zdi dobra in smiselna. če se nad njo upravičeno navdušujemo, pa bo pokazala šele otvoritev, predvidena za letošnji november.
