Nevarna rastlina se širi po Pomurju

| v Lokalno

Slovenski kmetje opozarjajo na problematiko širjenja ambrozije, ki nemoteno raste na neobdelanih površinah.

Bliža se čas cvetenja pelinolistne ambrozije, zato v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč opozarjajo na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti pa preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen. Škodljiva rastlina je velik problem tudi v Pomurju.

Najdemo jo povsod

Ambrozijo je plevel, ki ga najpogosteje najdemo na zapuščenih oziroma neobdelanih površinah ter na lokacijah, ki so povezane z različnimi dejavnostmi ljudi, kot so površine ob cestah, železniških progah in gramoznih jamah.

"Pelinolistno ambrozijo dostikrat najdemo tudi okrog stanovanjskih hiš, saj dosti ljudi ne pozna te rastline in je ne iztrebi," je povedala Metka Barbarič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota.

Pelinolistne ambrozije vedno več

Pelinolistne ambrozije je vedno več in je nekako ne uspemo zatreti. "Dogaja pa se tudi, da kljub registriranim fitofarmacevtskim pripravkom, ambrozija zraste, to pa zaradi tega, ker gredo kmetovalci prepozno v zatiranje. Namreč, ko ima ambrozija že več kot dva prava lista je zelo neobčutljiva na uporabljene herbicide," pravi Barbaričeva.

Alergena rastlina se je v Pomurju prvič pojavila leta 1996 ob madžarski meji. Od tam se je razširila po celi državi. "Največ se je razširila s tovornim prometom, nekaj smo je zasejali sami, ker je nismo pravočasno uničevali," pravijo na KGZ Murska Sobota.

Zaradi ambrozije ob pridelek

Škodljiva rastlina največ škode povzroča na posevkih, povzroči lahko tudi polovico nižjo rast koruznih rastlin in do petdeset odstotkov nižji pridelek. Pri vrtninah pa so pridelki vsaj 30 odstotkov nižji.

Če pridelovalci ne ukrepajo pravočasno z zatiranjem, je lahko znatno zmanjšan pridelek poljščin, slabša je kakovost krme na travnikih in pašnikih (živina je ne mara), kvari pa tudi mlečne proizvode, ki dobijo priokus, če se govedo hrani z njo, opozarja stroka.

Največ škode za ekološke kmetovalce

Rastlina problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje.

"Ekološkim kmetovalcem svetujemo, da pogosto spremljajo vse posevke in ob morebitnem pojavu rastlin pelinolistne ambrozije hitro in trajno odstranjevanje le-teh. Pomeni, da rastline pelinolistne ambrozije izpulimo in jo odnesemo z njivskih površin. Če jo pustimo na njivi, se nam zelo hitro ponovno ukorenini in nadaljuje z rastjo," svetuje Metka Barbarič.

Trdovratni plevel nevaren tudi za zdravje

Predvsem zaradi zdravstvenih težave se je v severovzhodu Slovenije začela bitka za načrtno zatiranje visokoalergenega plevela. Njeno cvetenje povečuje zdravstvene težave alergikom.

Ambrozijo dolžan odstraniti lastnik zemljišča

V Sloveniji smo se z načrtnim odstranjevanjem ambrozijo začeli spopadati šele pred nekaj leti. Ambrozijo so dolžni odstranjevati lastniki oziroma imetniki zemljišč. Kot pravi Barbaričeva na KGZ Murska Sobota na predavanjih obveščajo kmetovalce, jih seznanjajo s predpisi, omejitvami, dolžnostmi, ne nazadnje tudi s kaznimi. Uporabljajo vse mogoče načine, vse razpoložljive medije, tudi internet in spletne strani tako zavodov kot kmetijsko gozdarske zbornice. 

Nadzor nad ambrozijo ima fitosanitarna inšpekcija. Inšpektor na podlagi prijave opravi ogled, imetnika zemljišča seznani s predpisi in mu določi rok, do katerega mora rastline odstraniti. Če tega ne stori, mu grozi mu grozi globa v višini 1500 evrov za pravne oziroma 500 evrov za fizične osebe.

 

Komentarji

Anonimni

Potem pa gledaš Ambrozijo na nasipih rek, obcestnih jarkih, deponijah zemlje in drugi zemlji ki je v državni oz. občinski lasti ter se vprašaš kdo pa bo plačal globo in odstranil vse to glede na to da so Ambrozijo dolžni odstraniti lastniki zemljišč...

burgula

Dajte gor kakšno številko, ge lejko prijaviš tej zadeve, če jih opaziš..

grobar

Natirati tiste,ka so na delaborzi in vlečejo podporo. Ja pa nej,pa se brezposelnost zmanjša.

Gost

Eni že par let kak obseden skibemo ambrozijo s svojih njiv ali ka pomaga če je zadosta ka se enome kmeti jebe pa ne spuca svoje njive in je naslednje leto pa ista zgodba!

0000

Niste napijsali što je tisti ka je že plačal kazen in če je ?Ne prodavlite megle in kelko je kazen. Po katastri lahko najdete lastnike njiv ge raste ambrozija pa ukrepajte če lejko .

Ppet

Če Vam ne gre za zaslužek lahko rože pobirate. Eni so pa jagode. Zaslužek ljudi, kateri so pobirali dobrote narave – rdeče jagode. V 22 dneh so zaslužili 600 Evrov.
Na dan so zaslužili 27 Eurov, kar pomeni, da so nabrali 77,9 kg zrelih jagod. Svojo pridnost so dokazovali z 9,7 kg jagod na uro v svojih posodah. Za delovno učinkovitost so na uro zaslužili 3,4 Evra, kar je sicer dokaj lep dohodek, če ne štejemo vse zdravstvene in druge probleme. Mi potrošniki smo za košarico ½ kg plačali 4,20 Evra. Izračun stroškov dela in dobička; 9,7 kg nabranih jagod je bilo prodanih za 81,48 Eura. Delavec je zaslužil v 22 dneh za podjetje 1.792,56 Eura, kar pomeni če odbijemo njegovo plačo 600 Eurov je podjetju ostalo 1192,56, saj si DDV lahko odštejejo ker do davčni zavezanci. Ni podatkov o ceni izdelka prodaje trgovskemu posredniku. Je to suženjstvo ali ne! Kdo si ne želi imeti delavce iz zavoda in jim pomaga da si zaslužijo nekaj denarja.

PPetkontra

@Ppet. Tvoja računica, če glij si ščel pokazati ka je zelo strokovna je zelo slaba in brezvezna. Ge pa je najem njive, sadike ali seme (ne ven ka je), škropiva, namakanje, transport, pa še kaj bi se najšlo. Nej biti tak pameten.. pa ne ven ka ma zdaj to veze z ambrozijo.

zima.bella

No, vidite, da imajo tisti pametnjakoviči, ki trdijo, da delo je - prav!
Ambrozije je kelko ščeš, pa če si nej lenuh, jo idi preskibavat. Maš dela za dva meseca, a ne?
(sita vrana lačni ne verjame.press)

prekmurje zbudi se

Rp;grobar- Grobar tij boš pa tistim brezposelnim ki bi šli Ambrozijo vo skubst plačal potne stroške, tvoja žena ali partnerca pa jim bo za malico delala sendviče. Ka do pa dodatno motivirani ,pa jim tvoja partnerka lejko z globokim dekoltejem in visoko dvignjeno minico dodatno dviga moralo, vupan ka je nej prestara.

grobar

prekmurje,tudi tij si lekaj na sociali? Tij samo spi,še en čas se neboš zbudil.

Gost

600€ neto je 986,42 EUR skupni strošek delodajalca. K tomi dodaj še pakiranje, prevoz, sladiščenje, stroške pridelovanja, namakanja, oglaševanja... Moreš biti že dokaj sposoben, ka spraviš pozitivno skoz. DDV plača končni kupec, torej ne ostane podjetju. Odštejejo si lahko vstopni DDV, ne pa izhodnoga.

Gost

Popravek: Glede na to ka je to blo delo prek podjemne pogodbe, je strošek delodajalca 1314,544 €.

prekmurje zbudi se

Gost pravilno si napiso o stroških delodajalca,
dal si pa že tudi odgovor, da je lahko delodajalec samo tisti, ki je dokaj sposoben.
Mi pa imamo mnogo "PODJETNIKOV", ki pa niso sposobni in samo jamrajo o velikih stroških.
Biti podjetnik ni lahko, če bi bilo lahko bi bili VSI PODJETNIKI, tudi jaz, samo sem nej sposoben, vendar to odkrito povem in se v podjetniške avnture ne spuščam.
Gnes pa bi bil rad vsaki podjetnik, tudi če nema dobroga proizvoda, zatou pa svoj profit navečkrat potem iščejo v PLAČKANJU DELAVCEV, namesto v povečani dodani vrednosti na zaposlenega.
Kak srbski pregovor pravi" NIJE ŽVAKA ZA SELJAKA"

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi