Slovenski kmetje opozarjajo na problematiko širjenja ambrozije, ki nemoteno raste na neobdelanih površinah.
Bliža se čas cvetenja pelinolistne ambrozije, zato v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč opozarjajo na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti pa preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen. Škodljiva rastlina je velik problem tudi v Pomurju.
Najdemo jo povsod
Ambrozijo je plevel, ki ga najpogosteje najdemo na zapuščenih oziroma neobdelanih površinah ter na lokacijah, ki so povezane z različnimi dejavnostmi ljudi, kot so površine ob cestah, železniških progah in gramoznih jamah.
"Pelinolistno ambrozijo dostikrat najdemo tudi okrog stanovanjskih hiš, saj dosti ljudi ne pozna te rastline in je ne iztrebi," je povedala Metka Barbarič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota.
Pelinolistne ambrozije vedno več
Pelinolistne ambrozije je vedno več in je nekako ne uspemo zatreti. "Dogaja pa se tudi, da kljub registriranim fitofarmacevtskim pripravkom, ambrozija zraste, to pa zaradi tega, ker gredo kmetovalci prepozno v zatiranje. Namreč, ko ima ambrozija že več kot dva prava lista je zelo neobčutljiva na uporabljene herbicide," pravi Barbaričeva.
Alergena rastlina se je v Pomurju prvič pojavila leta 1996 ob madžarski meji. Od tam se je razširila po celi državi. "Največ se je razširila s tovornim prometom, nekaj smo je zasejali sami, ker je nismo pravočasno uničevali," pravijo na KGZ Murska Sobota.
Zaradi ambrozije ob pridelek
Škodljiva rastlina največ škode povzroča na posevkih, povzroči lahko tudi polovico nižjo rast koruznih rastlin in do petdeset odstotkov nižji pridelek. Pri vrtninah pa so pridelki vsaj 30 odstotkov nižji.
Če pridelovalci ne ukrepajo pravočasno z zatiranjem, je lahko znatno zmanjšan pridelek poljščin, slabša je kakovost krme na travnikih in pašnikih (živina je ne mara), kvari pa tudi mlečne proizvode, ki dobijo priokus, če se govedo hrani z njo, opozarja stroka.
Največ škode za ekološke kmetovalce
Rastlina problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje.
"Ekološkim kmetovalcem svetujemo, da pogosto spremljajo vse posevke in ob morebitnem pojavu rastlin pelinolistne ambrozije hitro in trajno odstranjevanje le-teh. Pomeni, da rastline pelinolistne ambrozije izpulimo in jo odnesemo z njivskih površin. Če jo pustimo na njivi, se nam zelo hitro ponovno ukorenini in nadaljuje z rastjo," svetuje Metka Barbarič.
Trdovratni plevel nevaren tudi za zdravje
Predvsem zaradi zdravstvenih težave se je v severovzhodu Slovenije začela bitka za načrtno zatiranje visokoalergenega plevela. Njeno cvetenje povečuje zdravstvene težave alergikom.
Ambrozijo dolžan odstraniti lastnik zemljišča
V Sloveniji smo se z načrtnim odstranjevanjem ambrozijo začeli spopadati šele pred nekaj leti. Ambrozijo so dolžni odstranjevati lastniki oziroma imetniki zemljišč. Kot pravi Barbaričeva na KGZ Murska Sobota na predavanjih obveščajo kmetovalce, jih seznanjajo s predpisi, omejitvami, dolžnostmi, ne nazadnje tudi s kaznimi. Uporabljajo vse mogoče načine, vse razpoložljive medije, tudi internet in spletne strani tako zavodov kot kmetijsko gozdarske zbornice.
Nadzor nad ambrozijo ima fitosanitarna inšpekcija. Inšpektor na podlagi prijave opravi ogled, imetnika zemljišča seznani s predpisi in mu določi rok, do katerega mora rastline odstraniti. Če tega ne stori, mu grozi mu grozi globa v višini 1500 evrov za pravne oziroma 500 evrov za fizične osebe.