Podžupan Občine Tišina prekinil 25. sejo občinskega sveta. Sprejet ni bil niti proračun.
Celotna problematika je povzročila razburjenje na zadnji, 25. seji občinskega sveta Občine Tišina 17. 3. 2006. Nekateri svetniki so hoteli to tematiko uvrstiti na dnevni red. župan in podžupan se s tem nista strinjala, saj sta bila mnenja, da za razpravo o tej tematiki ni bilo pripravljeno ustrezno gradivo. Svetnike, ki so predlagali razpravo, sta pozvala, naj do naslednje seje ustrezneje pripravijo gradivo, tako da bi le to ustrezalo pogojem za razpravo po poslovniku. Svetniki se z omenjeno odločitvijo niso strinjali. Ker nato prisotni svetniki niso hoteli sprejeti dnevnega reda 25. seje občinskega sveta, je podžupan, ki je sejo vodil, le-to predčasno zaključil.
S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na spletni strani protikorupcijske komisije (klik), in podatkov, ki nam jih posredoval eden od občanov, smo za vas pripravili kratek kronološki pregled dogodkov.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bil sprejet na 17. seji občinskega sveta Občine Tišina 16. 12. 2004. Na podlagi javnega naznanila je občina zavezance povabila na javno razgrnitev. Javna razgrnitev je potekala med 16. in 25. februarjem 2005. Zavezanci so imeli po javni razgrnitvi 30-dnevni rok za vložitev pritožb. Po naših podatkih se je pritožilo večje število zavezancev. Nekaterim so obdavčili zemljišča, ki so v zemljiški knjigi navedena kot kmetijska zemljišča. Tovrstne parcele so že obdavčene z naslova katastrskega dohodka. Zavezanci so bili mnenja, da je občina enostransko prekategorizirala njihova kmetijska zemljišča v nepozidana stavbna zemljišča. S strani Občine Tišina so zavezanci dobili na ugovor odgovor, da je njihov ugovor neutemeljen. Ugovor je obravnavala Komisija za pritožbe. V obrazložitvi je zapisano, da je Občina Tišina ravnala v skladu z 218. b členom Zakona o graditvi objektov. V omenjenem zakonu so tovrstne parcele nezazidano stavbno zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objektov iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, torej če je za te parcele zagotovljena oskrba s pitno vodo, energijo, odstranjevanje odpadkov, dostop na javno cesto ter odvajanje odplak oziroma dovoljena gradnja greznic.
Zavezanci se z obrazložitvijo niso strinjali. Zdelo se jim je nesmiselno, da jim je občina poslala odgovor na ugovor in ne odločbe, saj sami niso vložili ugovora, ampak pritožbo. Obrazec za pritožbe, ki so ga zavezanci pridobili s strani Občine, je bil formuliran kot pritožba, kasneje med postopkom pa naj bi bila pritožba spremenjena v ugovor. V odgovoru Občine ni bil naveden datum, ko je zasedala Komisija za pritožbe, prav tako je manjkal podpis vsaj enega izmed članov komisije. Na koncu odgovora je manjkal tudi pouk o pravnem sredstvu. Pri zavezancih se je hkrati pojavil dvom o tem, ali ima podpisnik odgovora opravljen strokovni izpit iz Zakona o upravnem postopku. Zanimivo je, da so kljub dejstvu, da so občani podali različne razloge za pritožbo, vsi dobili enake odgovore. Eden od občanov je ponovno spisal prijavo, ki jo je poslal na Upravno inšpekcijo. Občina je v ponovnem odgovoru prijavo občana zavrnila. V obrazložitvi se je ponovna sklicevala na Zakon o graditvi objektov. Občina je priznala, da so zavezanci res vložili pritožbe in ne ugovorov, vendar so vse primere obravnavali enako in zavezancem poslali odgovor na pritožbe v obliki odgovorov na ugovor. Toda po Zakonu o upravnem postopku bi morala Občina stranko v postopku obvestiti o spremembi postopka. Ker ni bila izdana odločba, po mnenju Občine v odgovoru ni bilo potrebno navesti pritožbenega roka in pravnega nauka. župan je v odgovoru zapisal, da mu je rešitve za posamezne primere predlagala Komisija za pritožbe. Komisija pa je bila imenovana tako, da je bila v njena sestavi vsaj ena oseba z opravljenim izpitom iz Zakona o upravnem postopku. V Zakonu o upravnem postopku je zapisano, da lahko postopek vodi le oseba z opravljenim strokovnim izpitom iz Zakona o upravnem postopku, prav tako mora ta oseba tudi podpisati sklep oziroma odgovor na ugovor. Zakon tudi predvideva, da lahko župan pooblasti drugo osebo, ki vodi ta postopek, vendar mora to spremembo v sklepu posebej navesti. Zavezanci menijo, da je Občina že od vsega začetka občane zavajala, saj naj bi vedela, da na javno razgrnitev ni možno vložiti pritožb, ampak je pritožbo možno vložiti le na odločbo. Občina naj bi v celotnem postopku večkrat kršila Zakon o upravnem postopku.
Nastala situacija je vsekakor sporna, saj je prostorski akt nedvomno nezakonit in protiustaven, v kolikor so navedbe pritožnikov resnične, kar pomeni, da navedena zemljišča ne izpolnjujejo kriterijev iz četrtega odstavka omenjenega 218. b člena ZGO. V tem primeru bi moral župan uporabiti pravno analogijo in postopati v skladu s 33. členom Zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da mora župan zadržati objavo splošnega akta Občine, če meni, da je ta neustaven ali nezakonit … Ker pa le ta tega ni storil, bodo prizadete osebe v primeru prejema pravno dvomljivih in nezakonitih odločb, lahko zoper take odločbe vložile pritožbo. In v kolikor v rednem postopku ne bodo uspele, bodo morale svojo pravico zagotoviti s sprožitvijo upravnega spora, ki bo nedvomno pripeljal do rešitve nezakonite situacije in odpravo spornega akta.
Zadeva se dodatno zaplete po 21. redni seji občinskega sveta Občine Tišina. Na tej seji občinski svet Občine Tišina soglasno sprejme spremembe in dopolnila Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po podatkih, ki smo jih pridobili na spletni strani protikorupcijske komisije, in pridobljenem zvočnem zapisu omenjene seje, je razvidno, da se 1. člen tega odloka, objavljen v Uradnem listu (št. 84, 16. 9. 2005), ne ujema s predlogom, za katerega so svetniki glasovali na omenjeni seji. Besedilu v Uradnem listu naj bi bile dodane 4 besede (dostop na javno cesto), ki so eden izmed kriterijev, ki določajo, ali zemljišče zapade v kategorijo nezazidanih stavbnih zemljišč. Nekateri občani so mnenja, da je prvi člen v spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v nasprotju 218. b členom Zakona o gradnji objektov. Namreč v besedilu spremenjenega odloka naj bi se uporabila beseda "ali" in ne beseda "in", kot je to zapisano v 218. b. členu Zakona o gradnji objektov. Na ta način naj bi se spremenili pogoji za uvrščanje nezazidanih stavbnih zemljišč, saj še vedno ni mogoč priklop na kanalizacijsko omrežje, ki je le eden izmed pogojev.
Po zadnji seji občinskega sveta sta podžupan in župan na tiskovni konferenci pojasnila vzroke za prekinitev seje. Podžupan občine Franc Knaus je ponovil, da predlog svetnikov ni bil v skladu s poslovnikom in da bi bilo bolje, če problematiko obravnavajo na eni od prihodnjih sej. Do takrat naj bi Občina pridobila dodatna strokovna mnenja. župan Občine Tišina Jože Poredoš je dejal, da svetniki, ki so prekinili sejo, nosijo odgovornost za prekinitev del na čistilni napravi, saj zaradi prekinitve seje občinski svet ni mogel sprejeti letošnjega proračuna. Očita jim, da problematiko nezazidanih stavbnih zemljišč izkoriščajo v predvolilne namene.
