V soboto je v Splošni bolnišnici Murska Sobota umrla oseba, ki se je tam zdravila zaradi meningokoknega meningitisa, resne bakterijske okužbe. Epidemiologi so pri tem identificirali 68 tesnih kontaktov, ki so bili v stiku s pacientom.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je zabeležil smrtni primer zaradi meningokoknega meningitisa, resne bakterijske okužbe, ki prizadene ovojnico možganov in hrbtenjače, povzročeno z bakterijo Neisseria meningitidis oziroma tako imenovanim meningokokom.
Predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor Zoran Simonović je razložil, da je bila epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje včeraj popoldne obveščena o okužbi z meningokokom pri posamezniku, ki so ga v soboto zdravili v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Po podatkih je Simonovića, je šlo za osebo srednjih let, ki je že imela določene zdravstvene težave.
Po laboratorijski potrditvi, da gre pri osebi res za okužbo z meningokoknim meningitisom, je epidemiološka služba inštituta za javno zdravje takoj začela epidemiološko poizvedovanje.
Začeli so iskanje vseh tesnih stikov primera, saj jih je bilo treba čim prej identificirati ter zaščiti z ustreznim zdravilom. Tako so identificirali 68 testnih kontaktov, ki so bili v tveganem stiku s pacientom.
V zadnjih letih zaradi okužbe umrlo sedem oseb
Predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor Zoran Simonović pravi, da vir okužbe še ni znan.
Po njegovih pojasnilih pa od pet do deset odstotkov ljudi nosi že omenjeno okužbo v nosni sluznici in jo posledično prenesejo na zdravstveno ranljive osebe. To so predvsem osebe z okrnjeno imunostjo, osebe brez vranice ter bolniki po nedavni transplantaciji kostnega mozga.
V zadnjih desetih letih je Nacionalni inštitut za javno zdravje zabeležil 101 primer okužbe z meningokoknim meningitisom, sedem oseb pa je zaradi okužbe umrlo. Tako gre za sedemodstotno smrtnost kljub hitremu in ustreznemu zdravljenju.
Bakterija povzroči zelo hiter potek bolezni
Meningokokni meningitis je življenjsko ogrožajoče gnojno vnetje možganske ovojnice, ki ga povzroča bakterija Neiserria meningitidis, znana tudi kot meningokok.
Bolezen se prenaša kapljično, torej s kapljicami, ki se s kihanjem, kašljanjem in tudi govorjenjem sproščajo po zraku. Prav tako se lahko prenaša z dotikom skupnih predmetov, kot so kozarci ali pribor, ki jih je uporabljala okužena oseba.
Najpogosteje prizadene otroke do četrtega oziroma petega leta starosti, simptomi bolezni pa se začnejo nenadno in potekajo burno, zato je hitro odkritje bolezni in čimprejšnje zdravljenje z antibiotiki nujno.
Med simptomi so visoka vročina, slabost, nemirnost, razdražljivost in zmedenost ter motnje zavesti, vijolični izpuščaji oziroma petehije, ki spominjajo na manjše modrice, ki so posledica notranjih krvavitev in ob dotiku ne izginejo, fotofobija oziroma občutljivost na svetlobo, hudi glavoboli, trd vrat ter bruhanje.
Meningokokni meningitis ima izjemno hiter in agresiven potek, ki lahko v 24 do 48 urah od prvih znakov in simptomov povzroči smrt.
Najbolj učinkovit način preprečevanja bolezni je cepljenje proti meningokoknemu meningitisu, ki pa je učinkovito le za določene tipe bakterije.
