Odbor za gospodarstvo je na današnji nujni seji o družbi Mura pozval vlado, naj preko SOD-a najde rešitev za Muro.
Žerjav je za naš medij po telefonu povedal, da je zadovoljen s izidom seje. "Pričakoval sem to, kar se je zgodilo. Zgodilo pa se je to, da smo Pomurski poslanci v en glas povedali, kaj pričakujemo od vlade in lastnikov. Pomebno je tudi, da vsi govorimo skupen jezik, pa naj si bo to v Ljubljani, ali pa pa doma v Pomurju."
Bistveni poudarek današnje seje je sklep, ki pravi, da vlada in lastniki najdejo optimalno rešitev za Muro, v t.i. novi Muri ohranijo čim več delovnih mest in prirpavijo programe, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta. V nadaljevanju je povedal, da od vlade in lastnikov ni bilo povedano ničesar bistveno novega. "Vsebinskih in konkretnih rešitev ni bilo."
Izrazil je tudi pomislek glede izjave ministra Lahovnika, ki se je vprašal, ali v primeru dokapitalizacije s strani države ne bi šlo za nedovoljeno državno pomoč. "Upam, da ima gospodarski minister prav. Država lahko vedno nekaj stori. Mislim pa, da mora država najti način, ki bo v skladu z zakonodajo, da sama lastniško konsolidacijo opravi." Kajti kot pravi, je potrebno krivce iskati med lastniki. "Treba je vedeti, da so investicijske družbe prišle do lastništva po t.i. sledovanju (ker jim je to enostavno pripadlo - op. a.). Zaradi takšnega "ne-bodi-ga-treba" lastništva, je prišlo do neodgovornega ravnanja v družbi Mura."
Lahovnik je potem, ko je predstavil izsledke posebne revizije - da Mura v sedanji obliki, ob tem poslovnem modelu, ne more obstati, dejal, da vidi rešitev za novo Muro v vstopu novega zasebnega lastnika, ki ima ustrezen ugled v poslovnem svetu ter bo prevzel odgovornost in tveganje ter nadzor nad stroški. Opzoril je še, da je rešitev treba najti zelo hitro.
Podlesnik je, tako kot prejšnji teden na izredni seji Mestnega sveta Murska Sobota, dejal, da uprava vidi reševanje Mure v dveh konceptih. Po njegovem programu bi ustanovili proizvodno družbo, ki bi se ukvarjala izključno s šivanjem, in manjšo družbo, kjer bi šlo za razvoj novih izdelkov in krepitev blagovne znamke, pri čemer bi iskali najcenejšo proizvodnjo v Muri ali drugje.
Po Valantovem (NFD Holding) mnenju je treba pred sprejemom odločitve narediti analizo stroškov in koristi, ki jih pomenijo posamezne možnosti; kakšen strošek bi za delničarje in državo pomenil stečaj, kakšnega prisilna poravnava. Po nekaterih ocenah bi stečaj Mure državo stal 18 milijonov evrov, je navedel. Kratkoročen vstop države, "katere naloga je verjetno nekaj večja", je po njegovem mnenju možen, hkrati pa naj išče strateškega partnerja.
Sodelujoči na odboru so v razpravi sicer opozorili na širši pomen Mure na regijo ter problem regije same. Anton Kampuš, poslanec SD iz Gornje Radgone, je menil, da mora država prisiliti lastnike, naj podjetje rešijo ali na "pameten" način odidejo.
