Od leta 2016, ko so uvedli koncesnine, je geotermalna energija kot energetski vir postala nezanimiva za vlagatelje. Težave pa se pojavljajo tudi pri podjetjih, ki tovrstno energijo uporabljajo.

Evropska komisija geotermalno energijo uvršča na seznam obnovljivih virov energije, tovrstni praksi pa nismo priča v Sloveniji. Koncesnine za reinjekcijske vrtine v Sloveniji plačujejo tudi uporabniki, ki vodi odvzamejo le toploto, potem pa jo nespremenjeno vračajo v vodonosnik, čeprav tega ne zahteva noben akt v Evropski uniji.

O teh dveh očitkih podjetji državi je bilo govora tudi konec meseca avgusta, ko je potekala skupna seja Razvojnega sveta pomurske regije in Sveta pomurske razvojne regije o problematiki izkoriščanja geotermalnega potenciala.

Podjetniki koncesijske dajatve vidijo kot potrebne, ampak v bistveno manjšem obsegu kot so sedaj. V primerljivih državah so veliko manjše ali jih pa sploh ni. Država pobere na letni ravni za približno milijon evrov koncesnin, kar je za enega izmed obnovljivih virov energije ogromen znesek. Formula za izračun koncesnine temelji tudi na tako imenovanega "faktorja D", ki ga lahko vlada vsako leto spremeni, kar ni ravno vzpodbudna novica za potencialne investitorje.

Država si je pametno nastavila izračun

Kar se tiče omenjenega faktorja D, gre pri slednjem za to, da obstaja več parametrov od katerih je odvisna višina koncesnine, tem pa je dodan zmnožek s faktorjem D. Slednjega vlada določi na seji vsako leto, ta pa je linearen glede na formulo. Povedano drugače, toliko kolikor znaša faktor D, znaša tudi cena kubičnega metra geotermalne vode.

Kot je za STA povedal Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, pa je ravno zgoraj zapisano lahko problematično. Kot pravi, je država to pogodbo zelo "pametno" nastavila na tak način, da lahko faktor D poljubno spreminja. Posledično si tako ne morejo za več let vnaprej izračunati donosnosti reinjekcijke vrtine, zato tovrstnih zadev banke ne podprejo.

Glede na Ferenčakove besede to pomeni, da država subvencionira energijo toplotne črpalke za ogrevanje hiše iz ekosklada, podjetja pa so s koncesijo dejansko dobila kazen. Geotermalna vrtina se jim zaradi tega ne izplača.

Nezanimivi za vlagatelje, banke in partnerje

Na podobno težavo pa so naleteli tudi v podjetju Paradajz, kjer so se zaradi ukrepov države podvojili njihovi stroški. Podobno kot v Ocean Orchids, tudi sami nimajo denarja za reinjekcijsko vrtino. Za vlagatelje, banke in partnerje pa so ravno zaradi tega, ker ne morejo izračunati, koliko jih bo na koncu stala, nezanimivi.

Za vrtino z opremo so sicer v podjetju leta 2011 plačali dober milijon evrov. Od leta 2016, ko so uvedli koncesnine in omejitve uporabe količin vode, so v opremo vložili še skoraj milijon evrov, od tega je šlo približno 600 tisočakov za geotermalno črpalko.

Ravno na to je pred časom opozoril tudi pomurski poslanec Jožef Horvat. Ta se je slikovito izrazil, da "so na pragu investitorji, pa rečejo eh, grem raje mimo k sosedom. Zato pa tam odpirajo hidroelektrarne na geotermalno vodo, mi pa bomo morali zapirati podjetja, če ne bo prišle do sprememb".

Kot še piše STA, se je leta 2018 na podlagi rabe vode po koncesijskih pogodbah za koncesionarje v Pomurju, med katere spadajo Paradajz, Ocean Orchids in družbe Save turizem, Terme Lendava, Terme 3000, Terme Banovci in Zdravilišče Radenci, v sklad za vode nateklo nekaj več kot 661 tisoč evrov. Od tega nekaj manj kot 474 tisočakov za koncesijo in skoraj 188 tisoč evrov za vodno povračilo.

Področje urejajo tri ministrstva

Pri koncesninah je sicer treba ločiti podjetja, kjer vroči vodi, s katero ogrevajo rastlinjake, le odvzamejo toploto, in na drugi strani podjetja s toplicami. Tam uporabljene vode namreč ne morejo vračati v vodonosnik in se zato izteka v potoke.

To področje sicer urejajo tri ministrstva, ki pa si pri tem niso enotna, oziroma niso usklajena. Kot še piše STA, na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da so vse članice EU zavezane izpolnjevati 9. člen vodne direktive, ki določa obveznost povračila stroškov storitev za rabo vode.

Zakon tudi določa, da se s sredstvi sklada za vode, katerega vir so tudi koncesnine, financirajo vodna infrastruktura, vključno z nakupom zemljišč, strokovne naloge v povezavi s tem, gradnja zadrževalnikov, namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, nakup vodnih in priobalnih zemljišč, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode ter podobno, dodajajo na ministrstvu.

Medtem pa na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da je za lažji prehod na plačevanje koncesije vlada določila postopno zviševanje plačila, tako da bo 100-odstotno šele z letošnjim letom. Na ministrstvu za infrastrukturo se ob tem strinjajo, da morajo biti vsi ukrepi, tudi finančne spodbude, usklajeni med ministrstvi, sami pa geotermalno energijo že priznavajo kot obnovljivi vir. Ob tem nameravajo spodbujati rabo te energije tudi z ukrepi v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.

Komentarji (10)

đako (ni preverjeno)

Plačaj to koncesijo pa delaj biznis.

aaaaaaaaaaaaaaaaa1 (ni preverjeno)

đako Tak de v bodouče ka do tisti keri majo doma studence pa hidrofore plačti koncesijo, či si tij med njimi boš pa najbole glasen kakšna lopovščina. Kakšen strošek pa ma država od tej geotermalne vode nikšni, samo kasejra dvojno ka itak dobij srerdstva od davkov keri plačajo tej keri tou izkoriščajo.

In reply to by đako (ni preverjeno)

Zal ne delajo biznis (ni preverjeno)

temvec se grejo mafijo, kradejo in izsiljujejo ...

In reply to by đako (ni preverjeno)

24žur (ni preverjeno)

Letno te dajatve znesejo nekaj manj kot 100tisoč na omenjena podjetja.
Upoštevajoč da so terme večji porabniki vode kot pa vrtnarji in botaniki, lahko pri slednjima dvema najverjetneje govorimo o nekaj deset tisoč € letnih stroškov za omenjeno problematiko.

Znesek, katerega bi lahko mirno požrl tudi kak gorički obrtnik, brez nepotrebnega zganjanja kravala.

Ne samo koncesnine (ni preverjeno)

Ampak tudi: slaba zakonodaja, slab pravni sistem, majhno nerazvito trzisce, korupcija, slabi direktorji, "pravoslavno verska drzava", kriminal

vodka (ni preverjeno)

Čista prav ka država pobera koncesnino. Recimo primer ka man ges peč na olje ali plin moran küpiti energen in plačati davek. Sosed pa de meo segrevanje na termalno vodo pa nede plačo nič. Je tou pošteno?

Mislin (ni preverjeno)

Bedak!

In reply to by vodka (ni preverjeno)

Munt (ni preverjeno)

Voda naj ostane pod zemljo, seveda vSloveniji, ker drujge države tau dobro koristijo. Mamo toplo vodo pod zemljo, Slovenska rdeča vlada pa z zakoni razmišlja kak bi odkri toplo vodo seveda v pejnezih. Za cejlo Slovenijo in še del Evrope bi lejko pridelali zelenjavo, tau bi bilej delavna mesta za Pomurje. Mojro ne damo, vodo ne damo, zemljo ne damo, davke ne spistijmo ka mo pa delali? Kakšnih par spomenikov, drujgi pa v tojino, plačati davke ka lejko ta rdeča politika preživi!

jure nast (ni preverjeno)

tudi vsem toplotnim črpalkam nabiti koncesnino, ker trošijo toploto iz zemlje.

Duulle (ni preverjeno)

Pa saj jo plačamo budalo!
Vsako leto.

In reply to by jure nast (ni preverjeno)

Starejše novice