Število posameznikov, ki v Sloveniji živijo pod pragom tveganja revščine, se je v zadnjih letih povečalo, veliko jih je tudi v Pomurju, kjer najdemo drugo najrevnejšo občino v Sloveniji. Spletni portal Podčrto.si je na podlagi analize višin plač, opremljenosti stanovanj in brezposelnosti v občinah naredil seznam najrevnejših občin v Sloveniji.
Primež revščine najbolj močan v vzhodni Sloveniji
Slovenija je po podatkih Eurostata v letih 2009 do 2013 doživela drugi največji porast revščine v Evropski uniji, takoj za Grčijo. Primež revščine je najbolj močan v vzhodni Sloveniji, zlasti v spodnjeposavski, pomurski in podravski regiji, kjer je leta 2013 približno četrtina prebivalstva živela pod pragom revščine.
Med najrevnejšimi kar sedem prekmurskih občin
Stopnje tveganja revščine Statistični urad RS na ravni občin sicer ne meri, vendar pa je po nekaterih drugih podatkih moč sklepati o prisotnosti revščine v občinah. Na portalu Podčrto.so so na podlagi podatkov o povprečni mesečni neto plači (2014), stopnji registrirane brezposelnosti (marec 2015) in deležu naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture naredili seznam najrevneših občin.
Po teh podatkih so občine z najrevnejšimi prebivalci večinoma v Prekmurju in Prlekiji, na Kočevskem, v Beli krajini in Halozah. Med njimi so tudi naslednje pomurske občine: Hodoš, Kuzma, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Rogašovci.
Hodoš je druga najrevnejša občina v Sloveniji
Hodoš je druga najbolj revna občina v Sloveniji, prva je Osilnica. V občini Hodoš je delež stanovanj brez vseh elementov osnovne infrastrukture kar 32 odstoten, povprečna neto plača v občini je bila lani 765.29, stopnja brezposelnosti letošnjega marca pa 18 odstotna.
Glavna skrb so delovna mesta
Od leta 1999 odkar je Hodoš samostojna občina tam veliko naredilo. Župan občine Hodoš Ludvik Orban je za omenjeni portal povedal, da je elektrika v vseh hišah, vendar pa nekaj hiš nima notranje kopalnice in stranišča. Glavna skrb v občini so delovna mesta, po besedah župana, uradne številke brezposelnosti ne kažejo prave slike, saj mnogi niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Država bo morala ravnati drugače
Vsakemu, ki želi zgraditi vsaj 80 kvadratnih metrov veliko hišo, občina doda štiri tisoč evrov. Župan opisuje tudi potencial turizma, urejene kolesarske poti, etnografski muzej in mladinski dom s prenočišči. Kot je še povedal župan, bo morala država, če želi, da bodo na njihovem območju živeli tudi čez dvajset, pedeset let, ravnati drugače, in ne vseskozi le krčiti sredstev, ki so na voljo.
