Vodovod sistema B je leta 2025 zabeležil skoraj 1,2 milijona kubičnih metrov neprodane vode, na Prleškem pa delež neobračunane vode ocenjujejo na približno 30 odstotkov.
Koliko pitne vode se na poti od vodnega vira do uporabnikov izgubi in ali stroške teh izgub občutijo tudi gospodinjstva?
V uredništvu Sobotainfo smo se obrnili na upravljavce večjih vodovodnih sistemov v Pomurju in jih zaprosili za podatke o vodnih izgubah. Odgovore smo prejeli od Vodovoda sistema B in Prleške komunale, na pojasnila Komunale Gornja Radgona pa še čakamo.
Doslej zbrani podatki kažejo, da je bilo leta 2025 na obeh sistemih skupaj načrpanih oziroma odvzetih približno 5,82 milijona kubičnih metrov vode.
Skoraj 1,7 milijona kubičnih metrov je predstavljala neprodana oziroma neobračunana voda.
Na sistemu B neobračunanih skoraj 1,2 milijona kubičnih metrov
Vodovod sistema B oskrbuje območje dvanajstih pomurskih občin in upravlja skoraj 1200 kilometrov vodovodnega omrežja.
Leta 2025 je bilo načrpanih 4.220.780 kubičnih metrov vode, uporabnikom pa je bilo prodanih oziroma obračunanih 3.026.176 kubičnih metrov.
Razlika je znašala 1.194.604 kubične metre, kar predstavlja približno 28 odstotkov načrpane vode.
Delež izgub se je v primerjavi z letom 2024 opazno povečal. Takrat je bilo načrpanih 3.871.363 kubičnih metrov vode, izgube pa so znašale 946.154 kubičnih metrov oziroma 24 odstotkov.
V enem letu se je tako količina neprodane vode povečala za 248.450 kubičnih metrov oziroma za približno 26 odstotkov.
Na Prleškem neobračunan skoraj vsak tretji kubični meter
Na prleškem vodovodnem sistemu je bilo leta 2025 odvzetih približno 1,6 milijona kubičnih metrov vode.
Prleška komunala ocenjuje, da neobračunana voda predstavlja približno 30 odstotkov vseh odvzetih količin.
Po preračunu na podlagi posredovanih podatkov to pomeni približno 480.000 kubičnih metrov neobračunane vode. Uporabnikom naj bi bilo tako obračunanih približno 1,12 milijona kubičnih metrov.
Vsa neobračunana voda dejansko ne izteče iz cevi
Neobračunane vode ni mogoče v celoti enačiti z vodo, ki zaradi okvar izteče v zemljo.
Vodovod sistema B pojasnjuje, da neprodano vodo sestavljajo dejanske izgube zaradi puščanj in lomov cevovodov, navidezne izgube zaradi nenatančnih vodomerov ali kraj vode ter dovoljena neobračunana poraba, kamor med drugim sodita čiščenje objektov in gašenje požarov.
Pri Prleški komunali ocenjujejo, da dejanske izgube zaradi puščanja predstavljajo od 15 do 20 odstotkov vse odvzete vode, navidezne izgube pa od deset do 15 odstotkov.
Če te deleže prenesemo na lansko odvzeto količino, bi dejansko iz omrežja lahko izteklo od približno 240.000 do 320.000 kubičnih metrov vode.
Stroški neobračunane vode vključeni v vodarino
Prleška komunala je potrdila, da se stroški načrpane, vendar neobračunane vode vključujejo v izračun vodarine.
Upravljavec mora namreč tudi za vodo, ki je uporabnikom ne more obračunati, plačati vodno povračilo, električno energijo ter stroške priprave in distribucije vode.
Kolikšen del povprečne položnice je mogoče neposredno povezati z vodnimi izgubami, niso pojasnili.
Dotrajanih okoli 150 kilometrov omrežja
Vodovod sistema B ocenjuje, da je treba zamenjati približno 150 kilometrov dotrajanega vodovodnega omrežja.
Za ohranitev sedanjega stanja bi morali po njihovih navedbah vsako leto obnoviti najmanj 30 kilometrov cevovodov. Podatki pa kažejo precej drugačno sliko. Leta 2024 je bilo obnovljenih 2,8 kilometra, leta 2025 pa le 1,5 kilometra omrežja.
Za obnovo, dograditev manjkajočih cevovodov in objektov ter zagotovitev rezervnih vodnih virov bi bilo po oceni upravljavca potrebnih več kot 75 milijonov evrov.
»Brez bistveno večjih vlaganj v obnovo in potrebno dograditev vodovodnega omrežja se bo stanje še slabšalo,« so opozorili.
Za investicijsko vzdrževanje so pristojne občine, ki so lastnice vodovodne infrastrukture. Upravljavec iz lastnih sredstev financira le obnove vodovodnih priključkov.
Tudi Prleška komunala opozarja, da bi bilo treba prednostno obnoviti dele omrežja, starejše od 35 let, vendar ni navedla njihove skupne dolžine ali ocenjene vrednosti potrebnih del.
Lani 228 okvar, največ na polietilenskih ceveh
Na omrežju Vodovoda sistema B so leta 2024 evidentirali 190 okvar, leto pozneje pa 228.
Od lanskih okvar jih je bilo kar 207 na polietilenskih ceveh, 13 na ceveh iz polivinilklorida, pet na ceveh iz nodularne litine in tri na ceveh iz litega železa.
Največ težav se pojavlja na vodovodnih priključkih manjših premerov in sekundarnih cevovodih. Upravljavec jih pripisuje starosti, slabši kakovosti materialov, vgrajenih v preteklosti, ter premajhnemu vlaganju v obnovo.
Prleška komunala števila evidentiranih okvar ni razkrila. Pojasnila je le, da so okvare najpogostejše na dotrajanih odsekih infrastrukture.
Zaradi suše izdatnost enega od virov manjša za tretjino
Prleška komunala zagotavlja, da oskrba uporabnikov zaradi letošnje suše ni bila ogrožena.
Bolj zaskrbljujoče razmere opisujejo pri Vodovodu sistema B. Izdatnost vodnega vira Krog se je zmanjšala za od deset do 15 odstotkov, izdatnost vodnega vira Črnske meje pa za kar 33 odstotkov.
