Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za medije po programskem kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS na sejmu Agra napovedal odpravo birokratskih ovir v kmetijstvu in pojasnil, zakaj Slovenija ni podprla sporazuma Mercosur.
Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je danes potekal programski kongres Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. Govorci so se posvetili prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva, prehranski varnosti ter izzivom prihodnje skupne kmetijske politike Evropske unije.
Osrednji gost je bil evropski poslanec in predsednik EPP Farmers Alexander Bernhuber, sodelovali so tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predsednik foruma Jože Podgoršek ter minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Po dogodku je izjavo za medije podal predsednik vlade Janez Janša.
Janša je poudaril, da je prehranska varnost vprašanje obstoja in razvoja države. Kmetijstvo je po njegovih besedah hkrati gospodarska panoga in najpomembnejša strateška infrastruktura, naloga vlade pa je, da mu zagotovi prihodnost v obeh vlogah.
»Predvsem pa da poskrbi tudi za to, da v družbi obstaja zavedanje, da to ni samo gospodarska panoga in da brez kmeta ni hrane in da brez hrane ni življenja,« je dejal predsednik vlade.
Spomnil je na epidemijo covida, ko so bile trgovske police zaradi izpada logistike naenkrat prazne. Pred vlado so po njegovih besedah tri naloge: odprava birokratskih ovir, skrb za ljudi na kmetijah in zagovarjanje slovenskih stališč v Bruslju.
Birokrat ne more predpisati vremena
Kot primer birokratskih ovir je Janša navedel zadnjo sušo. Marsikje po njegovih besedah ne bi bilo skoraj nobenih posledic, če bi obstajali namakalni sistemi, a dovoljenja zaradi birokratskih ovir in pretiranih okoljevarstvenih zahtev kljub predlogom izpred let še niso bila izdana.
»Sonca ali pa dežja se ne da predpisati, lahko, hvala bogu, se vreme dokaj natančno napoveduje, kar pomeni, da se je treba temu prilagoditi,« je ponazoril predpise, ki po njegovem mnenju izhajajo iz birokratske arogance.
Kot konkreten primer je izpostavil uredbo o nitratih, ki vnaprej predpisuje, kdaj kmetje lahko gnojijo. Če takrat ni dežja, gnojenje ne koristi rasti, onesnažuje pa okolje.
»Ne moreš ti vnaprej, za deset let, pač določiti, kdaj se lahko gnoji. Gnoji se lahko takrat, ko je to smiselno, in to je možno določati vsako leto posebej,« je poudaril Janša.
Brez ljudi na kmetijah ne pomaga noben denar
Ključna stvar pri vsem je po premierjevih besedah človek. Ministrstvo za kmetijstvo zato pripravlja vrsto ukrepov, ki bodo naslovili vprašanje ljudi na kmetijah.
»Lahko podvojimo sredstva za kmetijstvo, tako iz evropskih kot iz domačih virov, pa če na kmetijah ne bo ljudi, ki bi delali, ki bi čutili, da spoštujemo njihovo delo, nam ne bo nič pomagalo,« je dejal.
Sejem Agra je ob tem označil za dragoceno stičišče odločevalcev in tistih, ki probleme čutijo, ter prostor, kjer se pokažejo nove tehnične možnosti hitro razvijajoče se kmetijske tehnologije.
Proti Mercosurju in za trdna pogajanja v Bruslju
Pred Slovenijo so težka pogajanja za naslednjo sedemletno evropsko finančno perspektivo. Slovenija bo po Janševih besedah zagovarjala stališče, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga, temveč strateška infrastruktura. Prav zato Slovenija ni podprla sporazuma Mercosur, ki po njegovi oceni koristi predvsem nemški avtomobilski industriji, škodi pa evropskemu kmetijstvu in prehranski varnosti, saj se hrana v Latinski Ameriki ne prideluje po evropskih standardih. Kot mu je povedal predsednik zbornice, se že zdaj pojavljajo težave z uvozom mesa, v katerem so odkrili škodljive snovi.
»Mi lahko nehamo proizvajati stroje pa avtomobile za eno leto, bo težko, bodo krize, ampak bomo vsi preživeli. Če pa hrane ne proizvajamo eno leto, bo 95 odstotkov ljudi umrlo,« je opozoril predsednik vlade.
