Na Otoku ljubezni je bil prikaz nekdanjega opravila –büjranja reke Mure.
V Ižakovcih so ta vikend pripravili 24. Büjraške dneve, ki so namenjeni prikazovanju büjraških navad, običajev in opravil, s katerimi so büjraši varovali vasi in ljudi pred poplavami reke Mure.
Letošnji tri dnevni büjraški dnevi so razdeljeni na mitološki večer, dan ekologije in ljudske kulture in dan duhovnosti in zabave. Büjraški dnevi potekajo na Otoku ljubezni v neokrnjeni naravi ob Muri, med jeseni, jelšami in vrbami.
Letošnji büjraški dnevi so privabili veliko število obiskovalcev iz Prekmurja, Prlekije in od drugod.
Na letošnjih büjraških dnevih so kanček nekdanjega büjraškega opravila prikazali stari büjraši, med njimi so bili tudi že mlajši, ki bodo s časoma prevzeli njihovi poslanstvo. Na prireditev so se s starodobnimi traktorji pripeljali tudi člani Društva ljubiteljev starodobne tehnike »Pufkači«Ižakovci, ki so prav tako sodelovali pri prikazu büranja reke Mure. Prikazali so tudi tkanje, kot so nekoč tkali platno iz lanu, bile pa so številne stojnice domače obrti.
Reka Mura je simbol in duša Prekmurja, je divja in ne varna reka, kajti ljudje, ki živijo ob njej so reko Muro, ki je v svojem toku nepredvidljiva s številnimi brzicami, so se nanjo že stoletja navezali. Sicer pa je reka Mura poplavljala, odnašala plavajoče mline in brodove, zalivala polja, gozdove, hiše in pridelke na poljih, veliko krat pa so bile tudi smrtne žrtve, pri čemer si je ob velikih deževjih in naraslih vodah iskala novih poti. Še danes so v obmurskih gozdovih večji ali manjši Murini rokavi in mrtvice še iz časov, ko si je reke Mura iskala novo pot. Ljudje so se spopadali z reko in jo tudi büjrali, oziroma zajezili, da ni mogla prestopiti svojih bregov. To opravilo na reki Muri so pred mnogimi leti opravljali ljudje- büjraši, ki so vsa dela opravljali ročno, saj so za svoje delo imeli lopate, sekire, krampe, vile, lesene samokolnice. Nemirno reko Muro so namreč büjrali z materialov, ki jim je bil na voljo ob reli Muri, to so bile dolge veje in kamenje.
