V Murski Soboti je bila danes spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida - Samudaripen - v drugi svetovni vojni.
V Murski republiki Hotela Zvezda so se zbrali predstavniki romske skupnosti, državnih institucij, lokalne skupnosti in drugih organizacij, da bi se poklonili spominu na Rome, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega preganjanja in sistematičnega uničevanja.
Slovesnost so z uvodnimi nagovori odprli Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Marjan Šiftar, predsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, in Jure Lang, podžupan Mestne občine Murska Sobota.
V osrednjem delu dogodka je potekal pogovor z naslovom »35 let po osamosvojitvi: romska skupnost med spominom na genocid in vprašanjem družbene enakosti Romov«. V razpravi so sodelovali namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, Vera Klopčič, Damir Josipovič in Jožek Horvat Muc.
Razprava je bila posvečena zgodovinskemu spominu, položaju romske skupnosti v Sloveniji ter izzivom pri zagotavljanju enakih možnosti in človekovih pravic.
Horvat Muc je poudaril, da razprave o genocidu nad Romi niso pomembne le zaradi zgodovinskega spomina, temveč tudi zaradi sedanjosti in prihodnosti.
Po njegovih besedah nepriznavanje ali marginalizacija genocida prispevata k zgodovinski nevidnosti romske skupnosti ter omogočata nadaljnje širjenje stereotipov in diskriminacije.
Opozoril je, da so Romi še danes pogosto tarča sovražnega govora, politične instrumentalizacije in sistemske neenakosti, zato mora biti spomin na Samudaripen tudi opozorilo pred ponavljanjem izključevanja in kršitev človekovih pravic.
Šiftar je izpostavil, da spominske slovesnosti niso zgolj simbolični dogodki, temveč pomemben opomin proti rasizmu, diskriminaciji in genocidu. Dejal je, da je ohranjanje zgodovinskega spomina pomembna moralna zaveza družbe ter pozval k doslednemu spoštovanju človekovih pravic, mednarodnega prava in obsodbi vseh oblik nasilja nad civilnim prebivalstvom.
Ob tem je poudaril, da mora zgodovinski spomin ostati zaščita pred ponavljanjem tragedij iz preteklosti.
Lang je dejal, da je ohranjanje spomina na romske žrtve zgodovinska dolžnost sedanje generacije. Izrazil je zadovoljstvo, da je Murska Sobota skozi desetletja razvila dobro sodelovanje z romsko skupnostjo, pri čemer je izpostavil romsko naselje Pušča, romski radio, Inštitut za romološke študije in prenovljeni romski muzej kot primere dobrih praks, ki po njegovih besedah predstavljajo zgled tudi širše v evropskem prostoru.
Slovesnost je spremljal tudi kulturni program. Nastopili so Nina Brasseuer in prijatelji, recitatorji Tia Rošer, Lara Kovač in Mark Kolar, odprli pa so tudi razstavo »Vpliv genocida nad Romi v drugi svetovni vojni na knjižno ustvarjalnost romskih in ne-romskih avtorjev«, ki opozarja na pomen ohranjanja spomina skozi literaturo in kulturo.
Mednarodni dan spomina na romske žrtve genocida, ki ga obeležujemo 2. avgusta oziroma z njim povezanimi spominskimi dogodki, je namenjen ohranjanju spomina na desetine tisočev Romov, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega režima, hkrati pa predstavlja opozorilo, da je treba tudi danes odločno nasprotovati diskriminaciji, sovražnemu govoru in vsem oblikam nestrpnosti.
