V Petanjcih so se danes zbrali prijatelji, tovariši in obiskovalci, da bi počastili 110. obletnico rojstva Antona Vratuše ter 80-letnico zmage nad nacifašizmom.
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je potekala osrednja svečanost ob 23. dnevu spomina in tovarištva, ki jo je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.
Naši zakladi: V svet po veliki, beli cesti
S prireditvijo, naslovljeno »Naši zakladi – V svet po veliki, beli cesti«, so organizatorji počastili spomin na akademika Antona Vratušo, rojenega pred natanko 110 leti. Vratuša je bil izjemna osebnost slovenskega političnega, znanstvenega in uporniškega prostora.
Obenem so se prisotni poklonili tudi 80. obletnici zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni.
Dogodek se je začel s slavnostnim odprtjem razstave likovne kolonije Vino art, ki jo je pripravil Franc Obal. Sledil je uradni del svečanosti.
Slavnostni govorec Marjan Šarec
Svečanost sta z nagovorom odprla Ladislav Lipič, podpredsednik uprave fundacije, in župan občine Tišina Franc Horvat.
Glavni govorec je bil evropski poslanec Marjan Šarec, ki je v govoru poudaril pomen zgodovinskega spomina, medgeneracijske solidarnosti in ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja. »Mislim, da se premalo zavedamo vseh zmag v slovenski zgodovini,« je povedal: »Tega se niti v šolah ne uči dovolj.«
Živeti za svoj narod in spoštovati druge narode je tisto bistvo in zagotovo je zavedanja premalo. Čeprav nisem črnogled. Mislim, da tudi v današnjem času je neko zavedanje in zagotovo ni vse tako slabo. Tudi mladi niso tako indiferentni do teh stvari. Je pa res, da jim moramo te stvari pokazati. 80 let nazaj je za mlade ljudi abstraktno. In kako razumeti nekaj, česar nisi doživel, da se ne ponovi.«
Dodal je, da brez naše kulture, identitete, jezika in predvsem boja, mi je bi obstali: »Obstajajo mnogi narodi, ki imajo svojo državo, pa nimajo jezika. Na drugi strani so narodi, ki imajo svoj jezik, pa nimajo države. In mi smo srečen narod – imamo oboje. In premalo smo na to ponosni.«
Moč pesmi in mladinske ustvarjalnosti
V kulturnem programu so nastopili:
- Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor,
- Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer,
- Osnovna šola Tišina,
- Osnovna šola Kapela.
Program je povezoval Benjamin Langner, ob koncu pa so v simboličen poklon zasadili spominsko drevo.
Komentarji (14)
Serpentinšek je pa ja visoki in pomemben gost. Ne enkrat ga nismo slišali
spregovoriti v bruseljskem parlamentu.
Kako mu je že profesor na srednji lesarski šole kjer je imel 6 popravcev rekel,...da je glup ko k.ur.a..c
A se je žička precvikala?
Par zmag in veliko porazov.
Kak vas nej sramota ka toga slinavoga Šarca zovete za glavnega govornika .
očitno so drugi že ugotovili resnico in nepomembnost tega dogodka. ljudi komaj za 1 avtobus, in še to polovica po službeno politično dolžnosti
...več nastopajoučij kak publike...samo Eben pa nindri ne svalij...ge se kšenki pupa pa papa...
Inda smo šli na Petanjce in ne v Petanjce.
Šarec-ko je bila tako imenovana vojna v Tej zavoženi državi si ti bil v gledališču komedijant,prava resnica je ta, če nebi bilo Drnovška bi JLA zravnala Slovenijo,še huje kot Vukovar.Jaz sem bi udeležen tako imenovane vojne,resnica je taka eno puško smo si delili štirje brez bojeve municije,ker je Janez Janša pred mesecem dni vse orožje prodal takrat ,Hrvaški in Bosni,Jugoslavijo so uničili kapitalisti domači in Ameriški,Domobranci,belogardisti,ustaši,četniki itd so pa pomagali, to so izdajalci takratne Jugoslavije kot v drugi svetovni vojni.
...si se zbüjdo iz morečij senj...dol si leži pa dele senjaj...
smrkci,un je še zdaj komedijant.Grabo bi si pa naj san skopo,pa te drejvo posado.
Samo Ukrajinci in Slovenci smo tak nori ka volimo komedijante. Kama je to Ukrajince pripelalo lejko vidimo.
Kdo je že zlomil fašizem, partizani? Ni vrag. Zavezniške sile!
Tisti, ki pa so najglasnejši, kadar je govora o zgodovinskem spominu,
ste bili najbolj zagnani pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve,
kot verodostojen dokaz. Samo zato, ker vam je trn v peti nekdo, ki je
zanjo najbolj zaslužen.
,
Samo pljuvanje...to je slika Prekmurja. To ste Prekmurci. Žalostno.
Starejše novice
