Evro se nezadržno približuje

Denarno valuto evro trenutno uporabljajo v 12-ih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in španija), izjeme so le Velika Britanija, Danska in švedska, deset članic, sprejetih 1. maja 2004, med katerimi je tudi Slovenija, pa je v fazi uvedbe evra. Slovenija je prevzem evra skupaj še z Estonijo in Litvo napovedala za leto 2007, trenutno pa že izpolnjujemo oba zahtevana predpogoja EU. Latvija, Malta in Ciper za leto prevzema evra načrtujejo leto 2008, Slovaška leto 2009, Madžarska in češka 2010, medtem ko Poljska še ni določila leta prevzema.

Vse omenjene države morajo izpolniti dva predpogoja. Najmanj dve leti morajo sodelovati v mehanizmih tečajev ERM II in izpolnjevati maastrichtske konvergenčne kriterije.

ERM II so mehanizmi deviznih tečajev, katerih namen je zagotoviti stabilnost tečajev – dovoljena so odstopanja do 15 odstotkov. To je tako imenovana "čakalnica" za evro, v kateri mora posamezna država biti najmanj 2 leti. Slovenija je v ERM II vstopila junija 2004.

Maastrichtski konvergenčni kriteriji (MKK) določajo, da inflacija ne sme presegati povprečja inflacijske stopnje treh držav članic EU z najnižjo inflacijsko stopnjo za več kot 1,5 odstotne točke, kar trenutno pomeni, da inflacija v državah, ki želijo prevzeti evro, ne sme biti večja od 2,4 odstotkov. Slovenija se je decembra lani prvič spustila pod omenjeno mejo. Prav tako ne smejo dolgoročne obrestne mere presegati povprečja dolgoročnih obrestnih mer treh članic EU z najnižjo stopnjo inflacije za več kot dve odstotni točki, javni finančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. MKK zahtevajo še stabilnost deviznega tečaja in popolno neodvisnost nacionalne centralne banke.

Podatki Evrobarometra iz septembra 2005 kažejo, da podpora uvedbe evra v novih članicah EU pada, saj le 38 odstotkov državljanov teh držav meni, da bo skupna valuta prinesla pozitivne posledice, medtem ko je 46 odstotkov prepričanih, da bo po uvedbi evra slabše kot doslej. V podobni raziskavi eno leto poprej je bila večina na strani uvedbe evra. Poleg tega, da je Slovenija daleč najboljša od novih članic EU po izpolnjevanju pogojev za uvedbo evra, smo v vrhu tudi v podpori - kar 58 odstotkov sodelujočih v raziskavi je bilo naklonjeno uvedbi nove valute, najbolj skeptični pa so v baltskih državah.

V Sloveniji naj bi evro tako prevzeli 1. januarja 2007, še prej pa mora država oddati konvergenčno poročilo in dobiti pozitivno oceno Evropske komisije o izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev.

Zaradi lažjega prehoda s tolarjev na evro pa je bil v mesecu novembru lani sprejet zakon o dvojnem označevanju cen, čigar namen je omogočiti urejen prehod zamenjave tolarja, postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih in preprečiti višanje cen ter s tem inflacije.

Trenutno v Sloveniji velja fakultativno oziroma neobvezno dvojno označevanje cen, od 1. marca 2006 pa bo obvezno informativno dvojno označevanje cen. Sčasoma bo postalo dvojno označevanje obvezno. Ob vstopu Slovenije v ERM II je bil določen centralni paritetni tečaj, ki je veljaven do tečaja zamenjave, ki ga bo določil Svet EU in bo nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom. Do tedaj pa velja centralni paritetni tečaj, kar pomeni, da je 1 evro vreden 239,64 tolarjev.

Tako bodo od 1. marca letos morale cene blaga in storitev biti v tolarjih in evrih, prav tako pa se lahko plačuje v obeh valutah. Kljub temu bo tolar ostal vodilna valuta in po zakonu, ki določa celo vrsto izjem, ne bo potrebno vsepovsod označevati v obeh valutah. Po 1. 1. 2007 naj bi vodilna valuta postal evro, s tolarji pa bo možno plačevati še dva tedna. Do konca februarja 2007 bo možna brezplačna zamenjava tolarjev za evre na vseh bankah in menjalnicah, kasneje pa bo menjavo možno storiti le na Banki Slovenije - bankovce neomejeno, medtem ko kovance le do konca leta 2016. Dvojno označevanje cen bo trajalo do konca junija 2007.

Bankovci so enotni v vseh državah, na njih pa so upodobljeni mostovi in okna, ki ponazarjajo odprtost in pripravljenost članic za medsebojno sodelovanje. Kovanci so enaki le na sprednji strani, medtem ko so lahko zadnjo stran posamezne članice oblikovale po svoje, poudariti pa velja, da kljub vsemu vsi veljajo povsod. Tako so že nekaj časi znani tudi slovenski evro kovanci, ki jih bo skovanih približno 230 milijonov v skupni vrednosti 80 milijonov evrov. Doslej so kovanci zaradi majhne vrednosti bili več ali manj le v nadlogo, v prihodnje pa bomo z novimi morali ravnati bolj previdno. Prav zaradi navajanja na večjo vrednost kovancev se je Banka Slovenije v zadnjih letih odločila za izdajo kovancev za 20 in 50 tolarjev, vseeno pa so skupaj kovanci dosegli le odstotek gotovine v obtoku. V državah, kjer evro že imajo, predstavljajo kovanci kar 10 odstotkov gotovine v obtoku.

Ob uvedbi evra bo država po podatkih centralne banke dala v obtok približno 43 milijonov kosov bankovcev, težkih okoli 34 ton. Njihova skupna vrednost bo znašala približno 943 milijonov evrov. Skupna vrednost evro kovancev pa bo okoli 57 milijonov evrov, kar predstavlja 155 milijonov kosov, težkih približno 716 ton.