Simboli kakovosti za ohranjanje identitete podeželja
Pretekli petek je v Ljubljani pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potekala predstavitev promocijske kampanje simbolov kakovosti v Republiki Sloveniji. Ministrica Marija Lukačič je povedala, da ministrstvo s svojimi ukrepi stimulira pridelavo varnih in kakovostnih kmetijskih pridelkov oz. živil. Poudarila je, da ima kvaliteta kmetijskih izdelkov in živil prednost pred njihovo kvantiteto. »V povezavi z razvojem podeželja, ohranjanjem poseljenosti na podeželju, ohranjanjem identitete podeželja, kulturne krajine, tradicionalnega izročila je pomembno spodbujanje pridelave in proizvodnje posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil. To so proizvodi z označbo geografskega porekla, geografsko označbo, označbo tradicionalnega ugleda in označbo višje kakovosti ter ekološki in integrirani proizvodi,« je še povedala Lukačičeva.
Kar nekaj predstavnikov med nosilci simbolov kakovosti ima tudi naša pokrajina. Tako lahko med proizvodi s priznano označbo geografskega porekla, ki velja za najvišjo označbo, najdemo prekmursko šunko. Za izdelke z označbo geografskega porekla velja, da so tesno povezani z območjem katerega ime nosijo. Poleg tega, da morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg potekati znotraj območja, katerega ime nosijo, mora imeti proizvod tudi neko lastnost, ki je izključno ali bistveno rezultat naravnih ali človeških dejavnikov določenega geografskega okolja. Med proizvodi z nazivom geografska označba spadata tudi prekmursko-štajersko bučno olje in prleška tünka. Za te izdelke ni nujno, da vse proizvodne faze potekajo znotraj določenega območja, vendar pa morajo imeti določeno povezavo z območjem, katerega ime nosijo.
Posebno označbo nosi prekmurska gibanica. Označba tradicionalni ugled pomeni, da je pri proizvodu poudarjena tradicija glede načina proizvodnje ali sestave oziroma tradicionalne surovine, sama proizvodnja pa geografsko ni omejena. Tako lahko prekmursko gibanico proizvajajo na drugem koncu sveta, če se le držijo predpisane recepture, postopka in oblike. Tudi med izdelki z označbo višje kakovosti, za katere velja, da so po določenih lastnostih boljši od istovrstni izdelkov, najdemo dva izdelka pomurskih proizvajalcev. Tak naziv namreč nosita reja piščancev za meso blagovne znamke Pigi in reja piščancev za meso blagovne znamke Domači gorički piščanec. Obe blagovni znamki sta last Skupine Panvita. Poseben naziv nosijo tudi štiri različne naravne mineralne vode Radenska.
Na področju promocije regionalnih kulinaričnih značilnosti opravlja posebno poslanstvo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Pod skupno blagovno znamko Diši po Prekmurju nastopajo prekmurska gibanica, prekmurska šunka, domače bučno olje, domači pereci, prekmurski bograč in določena prekmurska vina.
čeprav so simboli kakovosti in skupne blagovne znamke namenjeni predvsem širšemu tržišču izven pokrajine, so velikega pomena tudi za prebivalce pokrajine. Po eni strani predstavljajo priznanje proizvajalcem, po drugi strani pa zagotavljajo ohranitev določenih kulinaričnih značilnosti. Ob obojem je pomembno tudi zavedanje o kvaliteti domačih živilskih izdelkov. Prav je, da vse pogosteje sprašujemo, če je domače, in ob pritrdilnem odgovoru še z večjim veseljem posežemo po določeni dobroti. S tem izkažemo spoštovanje do samega proizvajalca in, kar je še pomembnejše, do celotnega kulinaričnega izročila in zgodovine pokrajine. Konec koncev izkažemo spoštovanje do samega sebe, saj smo sami del pokrajine in tudi obratno, pokrajina je del nas.
